Kazalo
20 odnosi: Abu Simbel, Anuket, Egipčanska religija, El-Lahun, Elefantina, Heka, Heket, Intef II., Kašta, Keops, Nefertari, Neit, Ra (mitologija), Satet, Serket, Seznam egipčanskih bogov, Sobek, Staroegipčanska mitologija, Staroegipčansko razumevanje duše, Stela lakote.
Abu Simbel
Abu Simbel sta dva mogočna kamnita templja v kraju Abu Simbel, majhni vasici v Nubiji v južnem Egiptu, v bližini meje s Sudanom.
Poglej Hnum in Abu Simbel
Anuket
Anuket (grško Anukis) je bila staroegipčanska boginja kataraktov na Nilu in Spodnje Nubije.
Poglej Hnum in Anuket
Egipčanska religija
Bog Rа Egipčanska religija je pojem, ki se nanaša na religijo Starega Egipta.
Poglej Hnum in Egipčanska religija
El-Lahun
El Lahun, tudi Illhun, Lahun ali Kahun, je starodavna egipčanska nekropola 16 km južno od Fajuma, Egipt.
Poglej Hnum in El-Lahun
Elefantina
Elefantina (staroegipčansko ꜣbw,,, koptsko(Ⲉ)ⲓⲏⲃ) je otok na Nilu in hkrati del mesta Asuan v Gornjem Egiptu.
Poglej Hnum in Elefantina
Heka
Heka (staroegipčansko wikt:ḥkꜣ(w), koptsko ϩⲓⲕ hik, prečrkovano tudi kot Hekau) je bil v Starem Egiptu pobóženje magije in medicine.
Poglej Hnum in Heka
Heket
Heket (egipčansko ḥqt ali ḥqtyt Hektit) je bila staroegipčanska boginja plodnosti, istovetna s Hator, upodobljena kot žaba.
Poglej Hnum in Heket
Intef II.
Vanak Intef II., tudi Injotef II. in Antef II., je bil tretji faraon iz tebanske Enajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj petdeset let od 2112 do 2063 pr.
Poglej Hnum in Intef II.
Kašta
Kašta je bil kralj iz nubijske Kušitske dinastije in naslednik Alare Nubijskega.
Poglej Hnum in Kašta
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja.
Poglej Hnum in Keops
Nefertari
Nefertari, znana tudi kot Nefertari Meritmut, je bila egipčanska kraljica in prva od velikih kraljevih žena (ali glavna žena) faraona Ramzesa II., * okoli 1300 pr. n. št., † okoli 1255 pr. n. št. Nefertari pomemi 'Lepa spremljevalka', Meritmut pa 'Ljubljenka boginje Mut'.
Poglej Hnum in Nefertari
Neit
Neit (iz grškega kojne Νηΐθ, Neith, izposojeno iz demotske oblike staroegipčanskega nt, ki se je izvirno verjetno pisal nrt, "ona je strašna", koptsko ⲛⲏⲓⲧ), tudi Nit ali Net, je bila zgodnja egipčanska boginja.
Poglej Hnum in Neit
Ra (mitologija)
Ra, Raa ali Re (arabsko رع, koptsko Fra) je bil v staroegipčanski mitologiji bog sonca, stvarnik ljudi in bogov.
Poglej Hnum in Ra (mitologija)
Satet
Satet ali Satis (egipčansko Sṯt ali Sṯı͗t), znana tudi pod številnimi sorodnimi imeni, je bila boginja Gornjega Egipta, ki je bila skupaj s Hnumom in Anukret del Elefantinske triade.
Poglej Hnum in Satet
Serket
Serket, Selket ali Selcis, je bila v egipčanski mitologiji boginja plodnosti, narave, živali, medicine, magije in zdravljenja strupenih ugrizov in pikov in prvotno pobóžen škorpijon.
Poglej Hnum in Serket
Seznam egipčanskih bogov
Egipčanska božanstva predstavljajo naravne in družbene pojave, kot tudi abstraktne pojme.
Poglej Hnum in Seznam egipčanskih bogov
Sobek
Sobek, tudi Sebek, Sohet, Sobk in Sobki (grško Sohos, latinsko Suhus) je bil staroegipčanski bog z zapleteno in spremenljivo naravo.
Poglej Hnum in Sobek
Staroegipčanska mitologija
Raja Staroegipčanska mitologija je zbirka mitov iz Starega Egipta, ki opisujejo dejanja egipčanskih bogov kot sredstvo za razumevanje sveta okoli sebe.
Poglej Hnum in Staroegipčanska mitologija
Staroegipčansko razumevanje duše
Knjige mrtvih Stari Egipčani so verjeli, da je duša (egipčansko ka/ba) sestavljena iz veliko delov.
Poglej Hnum in Staroegipčansko razumevanje duše
Stela lakote
Stela lakote je napis na otoku Sehel pri Asuanu v Gornjem Egiptu, pisan v hieroglifih, ki govori o sedemletnem obdobju suše in lakote med vladanjem faraona Džoserja iz Tretje egipčanske dinastije (vladal 19 ali 28 let okoli leta 2670 pr. n. št.). Domneva se, da je bila stela napisana v obdobju Ptolemajske dinastije, ki je vladala od 332 do 31 pr.
Poglej Hnum in Stela lakote