Kazalo
35 odnosi: Aleksander Sever, Alemani, Antoninijan, Argenteus, Buri (germansko pleme), Diadumenijan, Enmannsche Kaisergeschichte, Galien, Gordijan I., Gordijan II., Goti, Heliogabalove vrtnice, Justin (zgodovinar), Kar (rimski cesar), Klavdij II. Gotski, Komod, Konstancij Klor, Kušansko cesarstvo, Kvintil (rimski cesar), Leto šestih cesarjev, Makedonska falanga, Makrin, Maksimin Tračan, Mark Klavdij Tacit, Markomanske vojne, Neronov kolos, Palmirsko cesarstvo, Pertinaks, Pescenij Niger, Prob, Pupien, Sanatruk II., Valerijan (rimski cesar), Vizigoti, Zenobija.
Aleksander Sever
Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.
Poglej Historia Augusta in Aleksander Sever
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Historia Augusta in Alemani
Antoninijan
Antoninijani:1. vrsta: Elagabal (srebro, 218–222), Trajan Decij (srebro, 249–251), Galien (bilon, 253–268, azijska kovnica) 2. vrsta: Galien (baker, 253–268), Avrelijan (posrebren, 270–275), barbarski radiat (baker), barbarski radiat (baker) Antoninijan (latinsko) je bil kovanec Rimskega cesarstva, vreden dva denarija.
Poglej Historia Augusta in Antoninijan
Argenteus
Argenteus Konstancija Klora; masa: 3,36 g Argenteus (slovensko srebrnik), je bil srebrn kovanec Rimskega cesarstva, ki so ga kovali od Dioklecijanove denarne reforme leta 294 do leta 320, ko ga je cesar Konstantin zamenjal s srebrno silikvo.
Poglej Historia Augusta in Argenteus
Buri (germansko pleme)
Karpatih Buri so bili germansko pleme, omenjeno v Tacitovi Germaniji, kjer so sprva "zaprli hrbet" Markomanom in Kvadom na Češkem in Moravskem.
Poglej Historia Augusta in Buri (germansko pleme)
Diadumenijan
Diadumenijan (latinsko) je bil sin rimskega cesarja Makrina, ki je od maja 217 do leta 218 vladal kot njegov cezar, leta 218 pa kot avgust, * 14. ali 19. september 208, † 218.
Poglej Historia Augusta in Diadumenijan
Enmannsche Kaisergeschichte
Enmannsche Kaisergeschichte (slovensko Enmannova zgodovina cesarjev) je sodobni naslov izgubljenega hipotetičnega latinskega zgodovinskega dela, napisanega v 4.
Poglej Historia Augusta in Enmannsche Kaisergeschichte
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Historia Augusta in Galien
Gordijan I.
Gordijan I. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s sinom Gordijanom II. vladal en mesec leta 238, * okoli 159, 12. april 238, Kartagina, Afrika.
Poglej Historia Augusta in Gordijan I.
Gordijan II.
Gordijan II. (latinsko) je bil leta 238 (leto šestih cesarjev) skupaj z očetom Gordijanom I. en mesec cesar Rimskega cesarstva, * okoli 192, 12. april 238, Kartagina, Prokonzulska Afrika.
Poglej Historia Augusta in Gordijan II.
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Historia Augusta in Goti
Heliogabalove vrtnice
Heliogabalove vrtnice (The Roses of Heliogabalus) je oljna slika angleško-nizozemskega akademskega slikarja sira Lawrencea Alma-Tademe, katere lastnik je Juan Antonio Pérez Simón.
Poglej Historia Augusta in Heliogabalove vrtnice
Justin (zgodovinar)
Justin (latinsko Marcus Junianus Justinus Frontinus; 2. stoletje) je bil latinski pisatelj, ki je živel v času Rimskega cesarstva.
Poglej Historia Augusta in Justin (zgodovinar)
Kar (rimski cesar)
Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.
Poglej Historia Augusta in Kar (rimski cesar)
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Historia Augusta in Klavdij II. Gotski
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Historia Augusta in Komod
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Historia Augusta in Konstancij Klor
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Historia Augusta in Kušansko cesarstvo
Kvintil (rimski cesar)
Mark Avrelij Klavdij Kvintil (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal nekaj tednov ali največ šest mesecev leta 270, * ni znano, Sirmium, Spodnja Panonija, † 270, Aquileia, Italija.
Poglej Historia Augusta in Kvintil (rimski cesar)
Leto šestih cesarjev
Leto šestih cesarjev je leto 238, v katerem je v Rimskem cesarstvu vladalo kar šest cesarjev: Maksimin Tračan, Gordijan I., Gordijan II., Pupijen, Balbin in Gordijan III..
Poglej Historia Augusta in Leto šestih cesarjev
Makedonska falanga
Makedonska falanga Makedonska bojna formacija; elitna težka pehota - hipaspisti so napačno označeni kot elitna težka konjenica Makedonska falanga, elitna taktična pehotna vojaška enota, ki jo je razvil Filip II. Makedonski in uporabljal njegov sin Aleksander Veliki v vojni proti Perzijskemu cesarstvu in bitkah z drugimi armadami.
Poglej Historia Augusta in Makedonska falanga
Makrin
Makrin (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 217 in 218, * okoli 165, Iol Caesarea, Tingiška Mavretanija, 8. junij 218, Kapadokija.
Poglej Historia Augusta in Makrin
Maksimin Tračan
Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.
Poglej Historia Augusta in Maksimin Tračan
Mark Klavdij Tacit
Mark Klavdij Tacit (latinsko) je bil od leta 275 do 276 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 200, Interamna, Rimska Italija, junij 276, Tiana, Kapadokija.
Poglej Historia Augusta in Mark Klavdij Tacit
Markomanske vojne
Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.
Poglej Historia Augusta in Markomanske vojne
Neronov kolos
Lega Neronovega kolosa na karti Rima Neronov kolos (latinsko) je bil ogromen, 30 m visok bronast kip cesarja Nerona (vladal 37-68 n. št.), ki je stal v preddverju njegove vile Domus Aurea na severni strani Palatina.
Poglej Historia Augusta in Neronov kolos
Palmirsko cesarstvo
Palmirsko cesarstvo (260–273) je bilo cesarstvo, ki se je med krizo tretjega stoletja odcepilo od Rimskega imperija.
Poglej Historia Augusta in Palmirsko cesarstvo
Pertinaks
Pertinaks (latinsko), rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 193, * 1. avgust 126, Alba Pompeia, Italija, † 28. marec 193, Rim, Italija.
Poglej Historia Augusta in Pertinaks
Pescenij Niger
Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.
Poglej Historia Augusta in Pescenij Niger
Prob
Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.
Poglej Historia Augusta in Prob
Pupien
Mark Klodij Pupien Maksim (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj z Balbinom vladal tri mesece v letu šestih cesarjev 238, * okoli 168, † 29. julij 238.
Poglej Historia Augusta in Pupien
Sanatruk II.
Sanatruk II.
Poglej Historia Augusta in Sanatruk II.
Valerijan (rimski cesar)
Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.
Poglej Historia Augusta in Valerijan (rimski cesar)
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Historia Augusta in Vizigoti
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Historia Augusta in Zenobija