Kazalo
27 odnosi: Acetilacija histonov, ADP-ribozilacija histonov, Afinitetna kromatografija, Biologija, Biotinilacija histonov, Celični ciklus, Celično jedro, Evglenofiti, Fosforilacija histonov, Genetsko vtisnjenje, Glikozilacija, Karbonilacija histonov, Karcinogen, Kromatin, Kromosom, Metilacija, Mitohondrij, Nukleosom, Podvojevanje DNK, Prokariontsko jedro, Rak (bolezen), Rak prostate, Rakava celica, Regulacija genskega izražanja, Sumoilacija histonov, Ubikvitin, Ubikvitinacija.
Acetilacija histonov
'''(a)'''prikaz transkripcijsko aktivnega kromatina. Na nukleosom so vezane acetilne skupine '''(b)'''transkripcija ni mogoča. Na nukleosomu so metilne skupine Acetilacijo oz.
Poglej Histon in Acetilacija histonov
ADP-ribozilacija histonov
Shematski prikaz delovanja encimov PARP-1 in PARG (Rouleau, in sod., 2004) Poly ADP-ribozilacija je kovalentna modifikacija proteinov, pri kateri poly ADP-riboza polimeraza-1 (PARP-1) dodaja ADP-riboze na proteine.
Poglej Histon in ADP-ribozilacija histonov
Afinitetna kromatografija
Afinitetna kromatografija je metoda ločevanja biokemičnih zmesi, ki temelji na zelo specifičnih bioloških interakcijah.
Poglej Histon in Afinitetna kromatografija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Histon in Biologija
Biotinilacija histonov
V biokemiji je biotinilacija proces, pri katerem se kovalentno veže molekula biotina na površino tarčne molekule.
Poglej Histon in Biotinilacija histonov
Celični ciklus
Shematski prikaz celičnega cikla; zunanji krog: I.
Poglej Histon in Celični ciklus
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Histon in Celično jedro
Evglenofiti
Evglenofiti (znanstveno ime Euglenophyta) ali evglenidi, pa tudi evglenoidi, so enoceličarji, za katere je značilen monadni (tudi bičkasti ali flagelatni) organizacijski tip, pri katerem ima celica vsaj en biček (tudi bič).
Poglej Histon in Evglenofiti
Fosforilacija histonov
Fosforiliran serinski ostanek V primerjavi z metilacijo in acetilacijo je o fosforilaciji histonov zelo malo znanega.
Poglej Histon in Fosforilacija histonov
Genetsko vtisnjenje
Ilustracija molekule DNA, ki je metilirana na dveh osrednjih citozinih; metilacija DNA je ključna pri genetskem vtisnjenju in s tem za uravnavanje razvoja organizma. Genetsko vtisnjenje ali genomsko vtisnjenje je kompleksno dogajanje genskega uravnavanja oz.
Poglej Histon in Genetsko vtisnjenje
Glikozilacija
Glikozilacija je ena najpomembnejših posttranslacijkih dogodkov in je adicija sladkorjev na protein, na aminokisline asparagin, hidroksilizin, serin ali treonin, protein v tem primeru postane glikoprotein.
Poglej Histon in Glikozilacija
Karbonilacija histonov
Karbonilacija je oksidativna modifikacija histonov.
Poglej Histon in Karbonilacija histonov
Karcinogen
Simbol za nevarnost karcinogenega dejavnika Karcinogen ali kancerogen je vsaki dejavnik, ki povroča rakasto obolenje oziroma je rakotvoren.
Poglej Histon in Karcinogen
Kromatin
Kromatin je DNK-proteinski kompleks različnih proteinov, v katerega je v evkariontski celici močno zapakirana DNK, da ne plava gola v celičnem jedru.
Poglej Histon in Kromatin
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Histon in Kromosom
Metilacija
Vrste metiltransferaz, ki metilirajo histone in njihovi tarčni lizini histonov H3 in H4. Znano je, da metilacija vpliva na strukturo kromatina preko histonov.
Poglej Histon in Metilacija
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Histon in Mitohondrij
Nukleosom
Nukleosóm je pri evkariotih enota v organizaciji kromatina, ki obsega približno 146 baznih parov DNK, ki je 1,67-krat tesno ovita okrog histonskega oktamera, torej osmih histonskih molekul (po dve kopiji histonov H2A, H2B, H3, H4).
Poglej Histon in Nukleosom
Podvojevanje DNK
Podvojevanje DNK: dvoverižna molekula DNK se razpne in vsaka veriga posebej se podvoji. Podvajanje (ali replikácija) DNK je proces, pri katerem se prekopira dvovijačna molekula DNK v dve dvovijačni molekuli DNK.
Poglej Histon in Podvojevanje DNK
Prokariontsko jedro
Nukleoid prokariontske celice (desno) v primerjavi s celičnim jedrom evkariontske celice (levo). Prokariontsko (bakterijsko) jedro ali nukleoid je območje enotne protoplazme prokariontov, v katerem leži prstanast kromosom.
Poglej Histon in Prokariontsko jedro
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Histon in Rak (bolezen)
Rak prostate
Rak prostate (obsečnice) je drugi najpogostejši rak pri moških in v zadnjih desetletjih njegova pojavnost narašča.
Poglej Histon in Rak prostate
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Histon in Rakava celica
Regulacija genskega izražanja
Regulacija ekspresije (izražanja) genov (˝genska regulacija˝) je celična kontrola nastanka funkcionalnega produkta gena, v zadostni količini in v točno določenem času.
Poglej Histon in Regulacija genskega izražanja
Sumoilacija histonov
Prikaz delovanja SUMO na histone v transkripcijsko aktivnem in transkripcijsko neaktivnem kromatinu Sumoilacija je še ena od modifikacij histonov, ki pa regulira represijo transkripcije.
Poglej Histon in Sumoilacija histonov
Ubikvitin
Molekularna površina ubikvintina Ubikvitin (Ub) je iz 76 aminokislin sestavljen protein, ki ima sposobnost kovalentne vezave, preko lizinskih (Lys) ostankov na druge proteine.
Poglej Histon in Ubikvitin
Ubikvitinacija
Proces ubikvitinacije: Encim E1 aktivira ubikvitin, ki se prenese na E2, nato pa se veže na protein s pomočjo E2 in E3 (ubikvitinske ligaze), ki selektivno prepozna primerni protein. Ubikvitinacija je pomembna sekundarna modifikacija proteinov, ki regulira številne procese.
Poglej Histon in Ubikvitinacija