Hitreje kot brskalnik!
56 odnosi: Afriški sužnji v Latinski Ameriki, Aravaki, Španska kolonizacija Amerik, Črna legenda, Bartolomé de las Casas, Bartolomej Kolumb, Baselski mir (1795), Beata (otok), Bonaire, Cartagena, Kolumbija, Curaçao, Devetletna vojna, Dominikanska republika, Fragment kontinentalne skorje, Haiti, Hernán Cortés, Hispanija, Jamajka, Juan Pablo Duarte, Karel IV. Španski, Karibi, Karibsko morje, Kemično orožje, Krištof Kolumb, Long Island, Nadvse kratko poročilo o razdejanju Indij, Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju, Narodni park Monte Cristi, Otok, Otoki Turks in Caicos, Padavinska senca, Pedro de Heredia, Piri Reis, Pogodba iz Tordesillasa, Portugalski imperij, Pot začimb, Santiago de Compostela, Sedemletna vojna, Seznam morskih prelivov, Seznam otokov po površini, Seznam raziskovalcev, Seznam slovenskih misijonarjev, Simon Bolivar, Sveti Dominik (razločitev), Tainska civilizacija, Tenerife, Toussaint Louverture, Vasco Núñez de Balboa, Velika geografska odkritja, Veliki Antili, ..., Vojvodina Varšava, Zgodnji zemljevidi sveta, Zgodovina geografije, 1 E10 m², 1963, 5. december. Razširi indeks (6 več) »
Afriški sužnji v Latinski Ameriki
Afriški sužnji v Hispanoameriki.
Novo!!: Hispaniola in Afriški sužnji v Latinski Ameriki · Poglej več »
Aravaki
Aravaki so skupina avtohtonih ljudstev severne Južne Amerike in Karibov.
Novo!!: Hispaniola in Aravaki · Poglej več »
Španska kolonizacija Amerik
Španska kolonizacija Amerik se je začela leta 1493 na karibskem otoku Hispaniola po prvem potovanju genovskega pomorščaka Krištofa Kolumba leta 1492 po naročilu kastiljske kraljice Izabele I. Ta čezmorska ozemlja Španskega imperija so bila pod jurisdikcijo kastiljske krone, dokler zadnje ozemlje ni bilo izgubljeno leta 1898.
Novo!!: Hispaniola in Španska kolonizacija Amerik · Poglej več »
Črna legenda
Theodorja de Brya iz leta 1598 predstavlja Španca, ki naj bi domnevno hranil svoje pse z indijanskim otrokom. De Bryeva dela so tipična manifestacija protišpanske propagande, ki je vzniknila kot posledica 80-letne vojne. Črna legenda () je izraz, ki se uporablja za označevanje tendencioznih, neobjektivnih zgodovinskih zapisov ter za poimenovanje negativne propagande, ki demonizira Španijo, špansko ljudstvo ali kulturo z namenom v mednarodnem prostoru poškodovati ugled Španije.
Novo!!: Hispaniola in Črna legenda · Poglej več »
Bartolomé de las Casas
Bartolomé de las Casas, španski teolog, duhovnik, zgodovinar, filozof, kronist in borec za pravice južnoameriških staroselcev, * 24. avgust 1474 oz.
Novo!!: Hispaniola in Bartolomé de las Casas · Poglej več »
Bartolomej Kolumb
Bartolomej Kolumb (genovsko:Bertomê Corombo; Bartolomé Colón; Bartolomeo Colombo), raziskovalec, mlajši brat Krištofa Kolumba, * okoli 1461, † 12. avgust 1514.
Novo!!: Hispaniola in Bartolomej Kolumb · Poglej več »
Baselski mir (1795)
Srednja Evropa po mirovnem sporazumu v Baslu Baselski mir je vrsta ločenih mirovnih sporazumov s Francosko prvo republiko v letu 1795, ki so potekali v Baslu.
Novo!!: Hispaniola in Baselski mir (1795) · Poglej več »
Beata (otok)
Otok Beata (Isla Beata) je majhen otok ob obali Karibskega morja.
Novo!!: Hispaniola in Beata (otok) · Poglej več »
Bonaire
Bonaire (skoraj izgovorjeno) je otok v Zavetrnih Antilih v Karibskem morju.
Novo!!: Hispaniola in Bonaire · Poglej več »
Cartagena, Kolumbija
Cartagena, mesto znano že od kolonialne dobe kot Cartagena de Indias (špansko:, je mesto in glavno pristanišče na severni obali Kolumbije v Karibski naravni regiji. Strateška lokacija mesta med rekama Magdalena in Sinú, ki je bilo ustanovljeno leta 1533, je omogočilo enostaven dostop do notranjosti Nove Granade in postalo glavno pristanišče za trgovino med Španijo in njenim čezmorskim imperijem, s čimer se je njegov pomen uveljavil v zgodnjih 1540-ih. V kolonialni dobi je bilo ključno pristanišče za izvoz perujskega srebra v Španijo in za uvoz zasužnjenih Afričanov po sistemu asiento. To je bilo mogoče braniti pred piratskimi napadi na Karibih. Sodobna Cartagena je glavno mesto departmaja Bolívar in je imela 1.028.736 prebivalcev po popisu iz leta 2018, zaradi česar je drugo največje mesto v regiji, za mestom Barranquilla, in peto največje mesto v Kolumbiji. Mestno območje Cartagene je šesto največje mestno območje v državi, za Bucaramango. Gospodarske dejavnosti so pomorska in petrokemična industrija ter turizem. Sedanje mesto – poimenovano po Cartageni v Španiji – je bilo ustanovljeno 1. junija 1533; vendar naselitev različnih domorodcev v regiji okoli zaliva Cartagena izvira iz leta 4000 pr. n. št. V španskem kolonialnem obdobju je imela Cartagena ključno vlogo pri upravljanju in širitvi španskega imperija. Bila je središče politične, cerkvene in gospodarske dejavnosti. Leta 1984 sta bila Cartagena kolonialno obzidano mesto in trdnjava uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Bila je tudi prizorišče bitke pri Cartageni de Indias leta 1741 med vojno Jenkinsovega ušesa med Španijo in kraljevino Veliko Britanijo.
Novo!!: Hispaniola in Cartagena, Kolumbija · Poglej več »
Curaçao
Curaçao (Kòrsou) je otoška država Malih Antilov v južnem Karibskem morju in nizozemski karibski regiji, približno 65 km severno od venezuelske obale.
Novo!!: Hispaniola in Curaçao · Poglej več »
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Novo!!: Hispaniola in Devetletna vojna · Poglej več »
Dominikanska republika
Dominikanska republika je otoška predstavniška demokratična država s pretežno špansko govorečim prebivalstvom na vzhodnem delu karibskega otoka Hispaniola.
Novo!!: Hispaniola in Dominikanska republika · Poglej več »
Fragment kontinentalne skorje
Fragmenti kontinentalne skorje, delno sinonim mikrokontinenti, so fragmenti celin, ki so bili odlomljeni od glavnih kontinentalnih plošč in so oblikovali različne otoke, pogosto več sto kilometrov od kraja njihovega izvora.
Novo!!: Hispaniola in Fragment kontinentalne skorje · Poglej več »
Haiti
Haiti, uradno Republika Haiti (francosko République d'Haïti, Taino: Ayiti/Quisqueya) prej znana kot Hayti, je država, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug največji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter otokov Turks in Caicos.
Novo!!: Hispaniola in Haiti · Poglej več »
Hernán Cortés
Hernán Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano, grof doline Oaxaca (španski konkvistador, * 1485, Medellín, kraljestvo Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, Kastilja. Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés. Bil je konkvistador, ki je v začetku 16.stoletja vodil odpravo proti azteškemu imperiju, ga premagal in za špansko krono zavzel velik del celinske Mehike. Cortés je eden iz prve generacije španskih kolonizatorjev, prvega vala španske kolonizacije obeh Amerik.
Novo!!: Hispaniola in Hernán Cortés · Poglej več »
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Novo!!: Hispaniola in Hispanija · Poglej več »
Jamajka
Jamajka (izgovarjava /dʒəˈmeɪkə/) je otoška država v Karibskem morju.
Novo!!: Hispaniola in Jamajka · Poglej več »
Juan Pablo Duarte
Juan Pablo Duarte, ustanovni oče Dominikanske republike, vizionar in liberalistični mislec španskega porekla, * 26. januar 1813, Santo Domingo, Dominikanska republika, † 15. julij 1876, Caracas, Venezuela.
Novo!!: Hispaniola in Juan Pablo Duarte · Poglej več »
Karel IV. Španski
Karel IV.
Novo!!: Hispaniola in Karel IV. Španski · Poglej več »
Karibi
Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.
Novo!!: Hispaniola in Karibi · Poglej več »
Karibsko morje
Karíbsko mórje (tudi Antilsko morje) je kot morje del Atlantskega oceana južno od Mehiškega zaliva.
Novo!!: Hispaniola in Karibsko morje · Poglej več »
Kemično orožje
Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Novo!!: Hispaniola in Kemično orožje · Poglej več »
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Novo!!: Hispaniola in Krištof Kolumb · Poglej več »
Long Island
Long Island je gosto poseljen otok v jugovzhodni regiji ameriške zvezne države New York in del metropolitanskega območja New Yorka.
Novo!!: Hispaniola in Long Island · Poglej več »
Nadvse kratko poročilo o razdejanju Indij
Nadvse kratko poročilo o razdejanju Indij (Brevísima relación de la destrucción de las Indias) je pomembno zgodovinsko delo, ki ga je napisal Bartolomé de las Casas, španski zgodovinar, dominikanski menih in družbeni reformator.
Novo!!: Hispaniola in Nadvse kratko poročilo o razdejanju Indij · Poglej več »
Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju
Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju je podvodno arheološko najdišče, ki se nahaja ob severni obali otoka Hispaniole, blizu meje Dominikanske republike z Haitijem, na otočju Velikih Antilov v Karibskem morju.
Novo!!: Hispaniola in Najdišče tobačnih pip pri Monte Cristiju · Poglej več »
Narodni park Monte Cristi
Narodni park Monte Cristi (šp. Parque National Monte Cristi) je narodni park na karibskem otoku Hispanioli, ki se razteza od mej Haitija do Punta Rucie v Dominikanski republiki.
Novo!!: Hispaniola in Narodni park Monte Cristi · Poglej več »
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Novo!!: Hispaniola in Otok · Poglej več »
Otoki Turks in Caicos
Otoki Turks in Caicos so britansko čezmorsko ozemlje, ki združuje karibski skupini otokov, večji Turks in manjši Caicos, v otočju Lucayan, severno od večjih Antilov.
Novo!!: Hispaniola in Otoki Turks in Caicos · Poglej več »
Padavinska senca
Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).
Novo!!: Hispaniola in Padavinska senca · Poglej več »
Pedro de Heredia
Pedro de Heredia, španski konkvistador, ustanovitelj mesta Cartagena de Indias in raziskovalec severne obale in notranjosti današnje Kolumbije, * okoli 1505, (Madrid, † 27. januar 1554, Zahara de los Atunes, Cádiz.
Novo!!: Hispaniola in Pedro de Heredia · Poglej več »
Piri Reis
Ahmed Muhidin Piri, bolj znan kot Piri Reis (turško Piri Reis ali Hadži Ahmed Muhitin Piri Bej), je bil turški pomorščak, geograf in kartograf, * okoli 1465, Gallipoli, Osmansko cesarstvo, † 1553, Kairo, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Hispaniola in Piri Reis · Poglej več »
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Novo!!: Hispaniola in Pogodba iz Tordesillasa · Poglej več »
Portugalski imperij
Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.
Novo!!: Hispaniola in Portugalski imperij · Poglej več »
Pot začimb
Trgovina z začimbami je vključevala zgodovinske civilizacije v Aziji, severovzhodni Afriki in Evropi.
Novo!!: Hispaniola in Pot začimb · Poglej več »
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Novo!!: Hispaniola in Santiago de Compostela · Poglej več »
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Novo!!: Hispaniola in Sedemletna vojna · Poglej več »
Seznam morskih prelivov
Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.
Novo!!: Hispaniola in Seznam morskih prelivov · Poglej več »
Seznam otokov po površini
Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok. Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km².
Novo!!: Hispaniola in Seznam otokov po površini · Poglej več »
Seznam raziskovalcev
Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.
Novo!!: Hispaniola in Seznam raziskovalcev · Poglej več »
Seznam slovenskih misijonarjev
Seznam slovenskih (katoliških) misijonarjev. Seznam vsebuje slovenske katoliške misijonarje; protestantsko misijonarstvo na Slovenskem: (povzeto po Enciklopediji Slovenije): V 19.
Novo!!: Hispaniola in Seznam slovenskih misijonarjev · Poglej več »
Simon Bolivar
Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar y Palacios Ponte-Andrade y Blanco, običajno samo Simón Bolívar (vzdevek El Libertador /slov. Osvoboditelj/), venezuelski revolucionar, vojskovodja in politik, * 24. julij 1783, Caracas, Španski imperij, današnja Venezuela, † 17. december 1830, Santa Marta, Velika Kolumbija, današnja Kolumbija.
Novo!!: Hispaniola in Simon Bolivar · Poglej več »
Sveti Dominik (razločitev)
Sveti Dominik je lahko.
Novo!!: Hispaniola in Sveti Dominik (razločitev) · Poglej več »
Tainska civilizacija
Ljudstvo Taino je bilo ena izmed prvih civilizacij predkolumbovske Amerike, ki so živeli na ozemlju današnjega Portorika, poseljevali pa so tudi Hispaniolo, vzhodni predel Kube in del Jamajke.
Novo!!: Hispaniola in Tainska civilizacija · Poglej več »
Tenerife
Tenerife je največji in najbolj gosto poseljen izmed sedmih Kanarskih otokov.
Novo!!: Hispaniola in Tenerife · Poglej več »
Toussaint Louverture
François-Dominique Toussaint Louverture, znan tudi kot Toussaint Bréda in Toussaint-Louverture, francoski vojskovodja beninskega porekla, guverner kolonije Saint Domingue, vodja Haitijske vstaje, * okoli 1743, † 7. april 1803, Fort-de-Joux.
Novo!!: Hispaniola in Toussaint Louverture · Poglej več »
Vasco Núñez de Balboa
Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik. Leta 1500 je odpotoval v Novi svet in se po nekaj raziskovanja naselil na otoku Hispaniola. Leta 1510 je ustanovil naselje Santa María la Antigua del Darién v današnji Kolumbiji, ki je bila prva stalna evropska naselbina na celini Amerike (naselbina Alonsa de Ojede prejšnje leto v San Sebastiánu de Urabá je bilo že zapuščeno).
Novo!!: Hispaniola in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Novo!!: Hispaniola in Velika geografska odkritja · Poglej več »
Veliki Antili
Lega Velikih Antilov v Karibskem morju Veliki Antili (ali Antillas Mayores;;; haitijska kreolščina Gwo Zantiy; jamajška kreolščina Grieta hAntiliiz) so skupina večjih otokov Karibskega morja in del Antilov, skupaj s skupino manjših otokov Karibskega morja, imenovano Mali Antili.
Novo!!: Hispaniola in Veliki Antili · Poglej več »
Vojvodina Varšava
Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.
Novo!!: Hispaniola in Vojvodina Varšava · Poglej več »
Zgodnji zemljevidi sveta
Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.
Novo!!: Hispaniola in Zgodnji zemljevidi sveta · Poglej več »
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Novo!!: Hispaniola in Zgodovina geografije · Poglej več »
1 E10 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10.000 in 100.000 km².
Novo!!: Hispaniola in 1 E10 m² · Poglej več »
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Hispaniola in 1963 · Poglej več »
5. december
5.
Novo!!: Hispaniola in 5. december · Poglej več »
