Kazalo
17 odnosi: Aleksandrov sarkofag, Azori, Bizantinska Malta, Canosa di Puglia, Chigijeva kapela, Grad Barletta, Grobnica opice, Chiusi, Hagija Sofija, Kition, Kolosej, Kraljeva nekropola, Biblos, Palmira, Romul, Stolnica v Traniju, Taranto, Terceira (otok), Zgodovina umetnosti.
Aleksandrov sarkofag
Aleksandrov sarkofag je helenistični kamniti sarkofag iz poznega 4.
Poglej Hipogej in Aleksandrov sarkofag
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Hipogej in Azori
Bizantinska Malta
Malti je vladalo Bizantinsko cesarstvo, od časa bizantinskega osvajanja Sicilije v letih 535-6 do 869-870, ko so otoke zasedli Arabci.
Poglej Hipogej in Bizantinska Malta
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Hipogej in Canosa di Puglia
Chigijeva kapela
Chigijeva kapela ali Kapela Loretske Madone (italijansko: Cappella Chigi ali Cappella della Madonna di Loreto) je druga kapela na levi strani ladje v baziliki Santa Maria del Popolo v Rimu.
Poglej Hipogej in Chigijeva kapela
Grad Barletta
Grad Barletta (italijansko Castello di Barletta) je obalna trdnjava v mestu Barletta v italijanski deželi Apulija.
Poglej Hipogej in Grad Barletta
Grobnica opice, Chiusi
Grobnica opic, Chuisi Grobnica opice je v nekropoli Poggio Renzo, štiri kilometre od mesta Chiusi in jo je mogoče datirati v leta 480-470 pr.
Poglej Hipogej in Grobnica opice, Chiusi
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Hipogej in Hagija Sofija
Kition
Kition (grško, Kítion, feničansko 𐤊𐤕, kt, ali 𐤊𐤕𐤉, kty,Yon, Marguerite; Childs, William A. P. (november 1997). Bulletin of the American Schools of Oriental Research. 308 (308): 11. doi: 10.2307/1357405. JSTOR 1357405. S2CID 156694103. latinsko) je bilo mestno kraljestvo na južni obali Cipra na mestu sedanje Larnake.
Poglej Hipogej in Kition
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Hipogej in Kolosej
Kraljeva nekropola, Biblos
Kraljeva nekropola v Biblosu je skupina devetih bronastodobnih podzemnih jaškov in grobnic, v katerih so shranjeni sarkofagi več kraljev mesta.
Poglej Hipogej in Kraljeva nekropola, Biblos
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Poglej Hipogej in Palmira
Romul
Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.
Poglej Hipogej in Romul
Stolnica v Traniju
Stolnica v Traniju, katere uradno ime je katedralna bazilika Santa Maria Assunta, splošno znana kot Cattedrale di San Nicola Pellegrino (sv. Nikolaj romar), je rimskokatoliška stolnica, posvečena svetemu Nikolaju Romarju v Traniju v Apuliji, jugovzhodna Italija.
Poglej Hipogej in Stolnica v Traniju
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Hipogej in Taranto
Terceira (otok)
Terceira je otok v Azorskem otočju, sredi severnega Atlantskega oceana.
Poglej Hipogej in Terceira (otok)
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.