Kazalo
24 odnosi: Bernoullijevo število, Darcyjev zakon, Enačba Ciolkovskega, Enotska hiperbola, Eulerjevo število, Evolventa, Gudermannova funkcija, Hiperbolična geometrija, Jacopo Riccati, Johann Heinrich Lambert, Katenoid, Logistična porazdelitev, Mioglobin, Plastično število, Poinsotova spirala, Seznam integralov hiperboličnih funkcij, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih vsebin, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Tabela integralov, Taylorjeva vrsta, Traktrisa, Trigonometrična funkcija, Verižnica.
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Hiperbolična funkcija in Bernoullijevo število
Darcyjev zakon
Darcyjev zakon je fizikalni zakon o sorazmernosti med specifičnim pretokom tekočine skozi porozno snov in hidravličnim gradientom v laminarnem režimu (majhno Reynoldsovo število (\mathrm)).
Poglej Hiperbolična funkcija in Darcyjev zakon
Enačba Ciolkovskega
rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.
Poglej Hiperbolična funkcija in Enačba Ciolkovskega
Enotska hiperbola
Enotska hiperbola je prikazana v modri barvi, njena konjugirana oblika v zeleni, asimptote pa v rdeči barvi. Enotska hiperbola je v geometriji množica točk v kartezičnem koordinatnem sistemu, ki zadoščajo enačbi x^2 - y^2.
Poglej Hiperbolična funkcija in Enotska hiperbola
Eulerjevo število
Eulerjeva števíla so v matematiki členi zaporedja En celih števil, razvitega s Taylorjevo vrsto: kjer je \operatorname\,t hiperbolični kosinus, oziroma z: kjer je E_(x) Eulerjev polinom, ali z: Prva Eulerjeva števila so: \end Nekateri avtorji štejejo tudi lihe indekse, ki so vsi enaki nič, sodi pa izmenično pozitivni ali negativni.
Poglej Hiperbolična funkcija in Eulerjevo število
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Poglej Hiperbolična funkcija in Evolventa
Gudermannova funkcija
asimptotama (v modri barvi) ''y''.
Poglej Hiperbolična funkcija in Gudermannova funkcija
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Hiperbolična funkcija in Hiperbolična geometrija
Jacopo Riccati
Jacopo Francesco Riccati, italijanski matematik in pravnik, * 28. maj 1676, Benetke, Beneška republika (sedaj Italija), 15. april 1754, Treviso, Beneška republika (sedaj Italija).
Poglej Hiperbolična funkcija in Jacopo Riccati
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Hiperbolična funkcija in Johann Heinrich Lambert
Katenoid
Katenoid Animacija, ki kaže spremembo helikoida v katenoid. Fizični model katenoida, ki se ga je dobilo s pomočjo dveh obročev, potopljenih v milnico. Po dvigu obročev iz milnice se obroča počasi razmika. Katenoid (iz latinske besede catena, kar pomeni veriga) je trirazsežna ploskev, ki se nastane z vrtenjem verižnice okrog osi ''z''.
Poglej Hiperbolična funkcija in Katenoid
Logistična porazdelitev
Logistična porazdelitevje družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Poglej Hiperbolična funkcija in Logistična porazdelitev
Mioglobin
Trirazsežnostna struktura mioglobina s hemom v sredini. Mioglobin je mišični hemoprotein, sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema, ki prenaša in hrani kisik v mišicah.
Poglej Hiperbolična funkcija in Mioglobin
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Hiperbolična funkcija in Plastično število
Poinsotova spirala
Poinsotova spirála je v matematiki vsaka izmed dveh vrst spiral, ki ju opišeta enačbi v polarnih koordinatah: kjer pomeni.
Poglej Hiperbolična funkcija in Poinsotova spirala
Seznam integralov hiperboličnih funkcij
Seznam integralov hiperboličnih funkcij vsebuje integrale hiperboličnih funkcij.
Poglej Hiperbolična funkcija in Seznam integralov hiperboličnih funkcij
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Hiperbolična funkcija in Seznam matematičnih funkcij
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Hiperbolična funkcija in Seznam matematičnih vsebin
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Poglej Hiperbolična funkcija in Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Tabela integralov
Integriranje je ena od dveh osnovnih operacij v infinitezimalnem računu.
Poglej Hiperbolična funkcija in Tabela integralov
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.
Poglej Hiperbolična funkcija in Taylorjeva vrsta
Traktrisa
Traktrisa za telo, ki je na začetku v točki (4,0). Traktrísa (tudi vlêčnica) (iz latinske besede trahere, kar pomeni vleči) je transcendentna ravninska krivulja po kateri bi se gibalo majhno telo pod vplivom trenja, če bi ga vlekli po vodoravni ravnini z drogom, ki bi imel nespremenljivo dolžino.
Poglej Hiperbolična funkcija in Traktrisa
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Hiperbolična funkcija in Trigonometrična funkcija
Verižnica
Viseča veriga ima obliko krivulje, ki se imenuje verižnica. Verižnice z različnimi parametri. Verížnica (tudi katenoída) je ravninska transcendentna krivulja, ki jo po umiritvi zavzame tanka, neraztegljiva homogena in prosto viseča nit ali veriga.
Poglej Hiperbolična funkcija in Verižnica
Prav tako znan kot Hiperbolične funkcije, Hiperbolični kosekans, Hiperbolični kosinus, Hiperbolični kotangens, Hiperbolični sekans, Hiperbolični sinus, Hiperbolični tangens.