Kazalo
80 odnosi: Adriaan van Roomen, Albrecht Dürer, Algebrska geometrija, Apolonij, Asimptota, Bernoullijeva lemniskata, Bertrandov izrek, Bikvaternion, C/1853 L1, C/1973 E1 (Kohoutek), C/1978 R3, C/2001 Q4 (NEAT), Cisoida, Descartesov oval, Dicearh, Diskriminanta, Družina krivulj, Elementi tira, Elipsa, Enotska hiperbola, Gaussov problem o krogu, Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano, Gorišče, Hiperbolična funkcija, Hiperbolična porazdelitev, Hiperbolični paraboloid, Hiperbolično število, Hiperboloid, Hladilni stolp, Interferometrija, Inverzna krivulja, Izoptika, Izrek o štirih temenih, Izrojenost (matematika), Izsrednost, Izsrednost tira, James Gregory, John Wallis, Josep Comas i Solà, Komet, Komet Arend-Roland, Komet Beljavski, Komet gospodične Mitchell, Komet LONEOS, Komet Nakamura-Nišimura-Machholz, Komet Seki-Lines, Komet Skoričenko-George, Komet SWAN, Komet West, Krožnica, ... Razširi indeks (30 več) »
Adriaan van Roomen
Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.
Poglej Hiperbola in Adriaan van Roomen
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Hiperbola in Albrecht Dürer
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Hiperbola in Algebrska geometrija
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Hiperbola in Apolonij
Asimptota
Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.
Poglej Hiperbola in Asimptota
Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.
Poglej Hiperbola in Bernoullijeva lemniskata
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Hiperbola in Bertrandov izrek
Bikvaternion
Bikvaternion (tudi dvojni kvaternion) je v abstraktni algebri število z obliko w + xi + yj + zk \,,.
Poglej Hiperbola in Bikvaternion
C/1853 L1
Komet Klinkerfues ali C/1853 L1 je neperiodični komet, ki ga je 11. junija 1853 odkril nemški astronom Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues (1827 – 1884).
Poglej Hiperbola in C/1853 L1
C/1973 E1 (Kohoutek)
Tirnica Kometa Kohoutek (rdeče) in tirnica Zemlje (modro). Komet je bil v prisončju 27.12.1973. Komet Kohoutek ali C/1973 E1 (tudi Komet Watergate) je komet, ki ga je odkril češki astronom Luboš Kohoutek 7. marca 1973.
Poglej Hiperbola in C/1973 E1 (Kohoutek)
C/1978 R3
Komet Machholz ali C/1978 R3 je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 12. septembra 1978.
Poglej Hiperbola in C/1978 R3
C/2001 Q4 (NEAT)
C/2001 Q4 (NEAT) je komet, ki so ga odkrili v okviru programa NEAT 24. avgusta 2001.
Poglej Hiperbola in C/2001 Q4 (NEAT)
Cisoida
500px Cisoida je krivulja, ki nastane s pomočjo dveh krivulj C1 in C2 in ene točke O, ki jo imenujemo pol.
Poglej Hiperbola in Cisoida
Descartesov oval
Zgled Descartesovega ovala Descartesov oval (tudi Descartesova jajčnica) je določen na naslednji način.
Poglej Hiperbola in Descartesov oval
Dicearh
Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.
Poglej Hiperbola in Dicearh
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Poglej Hiperbola in Diskriminanta
Družina krivulj
krožnic. točki (0, 0)\, in parametrom a\, Družina krivulj je množica krivulj.
Poglej Hiperbola in Družina krivulj
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Hiperbola in Elementi tira
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Hiperbola in Elipsa
Enotska hiperbola
Enotska hiperbola je prikazana v modri barvi, njena konjugirana oblika v zeleni, asimptote pa v rdeči barvi. Enotska hiperbola je v geometriji množica točk v kartezičnem koordinatnem sistemu, ki zadoščajo enačbi x^2 - y^2.
Poglej Hiperbola in Enotska hiperbola
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Poglej Hiperbola in Gaussov problem o krogu
Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano
Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano, italijanski matematik, * 6. december 1682, Sinigaglia, Marke, Italija, † 26. september 1766.
Poglej Hiperbola in Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Poglej Hiperbola in Gorišče
Hiperbolična funkcija
Hiperbólične fúnkcije so matematične funkcije, ki so po nekaterih lastnostih podobne trigonometričnim funkcijam.
Poglej Hiperbola in Hiperbolična funkcija
Hiperbolična porazdelitev
Hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena s petimi parametri.
Poglej Hiperbola in Hiperbolična porazdelitev
Hiperbolični paraboloid
Hiperbolični paraboloid Hiperbolični paraboloid Hiperbolični paraboloid z a.
Poglej Hiperbola in Hiperbolični paraboloid
Hiperbolično število
Del ravnine hiperboličnih števil s prikazanimi podmnožicami, ki imajo absolutno vrednost 0 (rdeče), 1 (modro) in -1 (zeleno). Hiperbolično število (tudi kompleksno število hiperboličnega tipa ali razcepljeno kompleksno število) je v abstraktni algebri dvorazsežna komutativna algebra nad realnimi števili, ki se razlikujejo od kompleksnih števil.
Poglej Hiperbola in Hiperbolično število
Hiperboloid
Hiperboloid je kvadrik (ploskev drugega reda) v treh razsežnostih.
Poglej Hiperbola in Hiperboloid
Hladilni stolp
hiperbolični zgradbi zadaj sta hladilna stolpa. Hladílni stolp je tehnična naprava za odvajanje odpadne toplote v atmosfero.
Poglej Hiperbola in Hladilni stolp
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Hiperbola in Interferometrija
Inverzna krivulja
krožnice (črtkano). Inverzna krivulja (tudi obratna krivulja) je v geometriji za dano krivuljo C \, rezultat uporabe operacije inverzije, ki jo izvedemo za krivuljo C \,.
Poglej Hiperbola in Inverzna krivulja
Izoptika
right Izoptika je množica točk, za katere se po dve tangenti dane krivulje sekata pod danim kotom.
Poglej Hiperbola in Izoptika
Izrek o štirih temenih
točki obrata na evoluti. Izrek o štirih temenih pravi, da ima funkcija ukrivljenosti enostavne, sklenjene, gladke ravninske krivulje štiri lokalne ekstreme (posebno vsaj dva lokalna maksimuma in vsaj dva lokalna minimuma).
Poglej Hiperbola in Izrek o štirih temenih
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Hiperbola in Izrojenost (matematika)
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Poglej Hiperbola in Izsrednost
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej Hiperbola in Izsrednost tira
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Poglej Hiperbola in James Gregory
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Hiperbola in John Wallis
Josep Comas i Solà
Josep Comas i Solà, španski (katalonski) astronom, * 19. december 1868, Barcelona, Katalonija, Španija, † 2. december 1937.
Poglej Hiperbola in Josep Comas i Solà
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Hiperbola in Komet
Komet Arend-Roland
Komet Arend-Roland ali Veliki komet iz leta 1957 ali C/1956 R1 je komet, ki sta ga 8. novembra 1956 na fotografskih ploščah odkrila belgijska astronoma Sylvain Arend (1902 – 1992) in Georges Roland (1922 – 1991).
Poglej Hiperbola in Komet Arend-Roland
Komet Beljavski
Komet Beljavski ali C/1911 S3 je komet, ki ga je 29. septembra 1911 odkril ruski astronom Sergej Ivanovič Beljavski.
Poglej Hiperbola in Komet Beljavski
Komet gospodične Mitchell
Komet Mitchell (tudi Komet gospodične Mitchell) ali C/1847 T1 je neperiodični komet, ki ga je 1. oktobra 1847 odkrila ameriška astronomka Maria Mitchell (1818 – 1889).
Poglej Hiperbola in Komet gospodične Mitchell
Komet LONEOS
Komet LONEOS ali C/2007 F1 je komet, ki ga je odkril ameriški astronom Brian A. Skiff 19. marca 2007 v okviru programa LONEOS (Lowell Observatory Near Earth Object Search).
Poglej Hiperbola in Komet LONEOS
Komet Nakamura-Nišimura-Machholz
Komet Nakamura-Nišimura-Machholz ali C/1994 N1 je komet, ki so ga 6. julija 1994 neodvisno odkrili japonska astronoma Masamitsu Nakamura in Hideo Nišimura ter ameriški astronom Donald Edward Machholz (rojen 1952).
Poglej Hiperbola in Komet Nakamura-Nišimura-Machholz
Komet Seki-Lines
Komet Seki-Lines ali C/1962 C1 je komet, ki sta ga 4. februarja 1962 odkrila japonski astronom Cutomu Seki (rojen 1930) in ameriški ljubiteljski astronom Richard D. Lines.
Poglej Hiperbola in Komet Seki-Lines
Komet Skoričenko-George
Komet Skoričenko-George ali C/1989 Y1 je komet, ki sta ga 17. decembra 1989 odkrila sovjetski astronom Boris Skoritčenko in kanadski ljubiteljski astronom Douglas George iz Kanate blizu Ottawe v Kanadi.
Poglej Hiperbola in Komet Skoričenko-George
Komet SWAN
Komet SWAN ali C/2006 M4 je komet, ki sta ga proti koncu junija 2006 neodvisno odkrila Robert D. Matson iz Kalifornije in Michael Mattiazzo iz mesta Adeleide v Južni Avstraliji.
Poglej Hiperbola in Komet SWAN
Komet West
Komet West ali C/1975 V1 (tudi C/1975 V1 – A) je komet, ki ga je 10. avgusta 1975 odkril danski astronom Richard Martin West (rojen 1941), ki deluje na Evropskem južnem observatoriju (ESO).
Poglej Hiperbola in Komet West
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Hiperbola in Krožnica
LORAN
LORAN (angleško LOng RAnge Navigation; slovensko Navigacija dolgega dosega) je zemeljski navigacijski sistem, ki uporablja radijske oddajnike nizkih frekvenc.
Poglej Hiperbola in LORAN
Maclaurinova trisektrisa
tri dele. Maclaurinova trisektrisa je enačba tretje stopnje za katero je značilna delitev kota na tri dele.
Poglej Hiperbola in Maclaurinova trisektrisa
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Poglej Hiperbola in Mala in velika polos
Medzvezdni komet
Medzvezdni komet je komet, ki ni vezan na zvezdo in se lahko nahaja tudi v medzvezdnem prostoru.
Poglej Hiperbola in Medzvezdni komet
Menehmo
Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.
Poglej Hiperbola in Menehmo
Michaelis-Mentenina enačba
Michaelis-Mentenina enačba (znana tudi kot Michaelis-Menten-Henrijeva enačba) je enačba, ki prikazuje odvisnost začetne hitrosti encimsko katalizirane reakcije od koncentracije substrata.
Poglej Hiperbola in Michaelis-Mentenina enačba
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Hiperbola in Naravni logaritem
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Hiperbola in Nebesna mehanika
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Hiperbola in Osončje
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Hiperbola in Pellova enačba
Perga
Perga ali Perge (grško Πέργη Perge, turško Perge) je bila mesto v antični Anatoliji, v današnji Turčiji, nekoč prestolnica Pamfilije Secunda, zdaj v provinci Antalya na jugozahodni sredozemski obali.
Poglej Hiperbola in Perga
Pesniški jezik
Pesniški jezik se imenuje tudi umetnostni jezik in je kot jezikovna zvrst, v kateri izstopa poetična funkcija, uporabljen v literarnih delih.
Poglej Hiperbola in Pesniški jezik
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Hiperbola in Pravilni polieder
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Poglej Hiperbola in Ravninska krivulja
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Hiperbola in Retorika
Ruleta (krivulja)
Dioklesove cisoide. Ruleta je v diferencialni geometriji krivulj posebna vrsta krivulje, ki posplošuje cikloide, epicikloide, hipocikloide, trohoide in involute.
Poglej Hiperbola in Ruleta (krivulja)
Sekularna resonanca
Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.
Poglej Hiperbola in Sekularna resonanca
Seznam krivulj
V seznamu krivulj so podane najpogostejše krivulje.
Poglej Hiperbola in Seznam krivulj
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Hiperbola in Seznam matematičnih vsebin
Seznam neperiodičnih kometov
Med neperiodične komete se šteje tiste komete, ki imajo obhodno dobo 200 let in več.
Poglej Hiperbola in Seznam neperiodičnih kometov
Sinusoidna spirala
Sinusoidna spirala za n.
Poglej Hiperbola in Sinusoidna spirala
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Hiperbola in Statistika
Steinerjeva veriga
Steinerjeva veriga dvanajstih črnih krožnic (''n''.
Poglej Hiperbola in Steinerjeva veriga
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Hiperbola in Stožnica
Teme
Tême krivulje je v ravninski geometriji točka, kjer ukrivljenost krivulje doseže ekstremno (minimalno ali maksimalno) vrednost.
Poglej Hiperbola in Teme
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.
Poglej Hiperbola in Tirna hitrost
Trisektrisa
Trisektrisa je v geometriji krivulja s katero lahko tretjinimo poljubni kot.
Poglej Hiperbola in Trisektrisa
Veliki komet iz leta 1811
Véliki komet iz leta 1811 (uradna oznaka je C/1811 F1, znan je tudi kot Komet Flaugergeus) je komet, ki ga je 25.
Poglej Hiperbola in Veliki komet iz leta 1811
Walter Frederick Gale
Walter Frederick Gale, avstralski bankir in ljubiteljski astronom, * 27. november 1865, Paddingtonn, Sydney, Avstralija, † 1. junij 1945.
Poglej Hiperbola in Walter Frederick Gale
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Hiperbola in Zgodovina števila π