Kazalo
21 odnosi: Antalya (provinca), Škorpijon II., Belerofont, Bruhalnik (arhitektura), Château de Chenonceau, Dolina templjev, Etruščanska umetnost, Francoska gotska arhitektura, Grška mitologija, Grifin, Grobnica bikov, Hibrid (mitologija), Himera iz Arezza, Lernajska Hidra, Minerva (božanstvo), Palača Fontainebleau, Pegaz, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas, Samostan sv. Petra (Beaulieu-sur-Dordogne), Stolnica Notre-Dame v Parizu.
Antalya (provinca)
Provinca Antalya (turško Antalya ili) je ob obali jugozahodne Turčije, med pogorjem Taurus in Sredozemskim morjem.
Poglej Himera in Antalya (provinca)
Škorpijon II.
Škorpijon II., staroegipčansko morda Selk ali Veha, znan tudi kot kralj Škorpijon, je bil drugi od dveh kraljev iz preddinastičnega obdobja Gornjega Egipta s tem imenom.
Poglej Himera in Škorpijon II.
Belerofont
Belerofont na Pegazu, slika iz leta 1914 Belerofont (belerofôn) je v grški mitologiji sin korintskega kralja Glavka in Evrimede ter Sizifov vnuk, sprva imenovan Hiponoos.
Poglej Himera in Belerofont
Bruhalnik (arhitektura)
Stare grofije v Celju Bruhalnik je čez zidno črto segajoč odtočni žleb, po katerem odteka deževnica s strehe.
Poglej Himera in Bruhalnik (arhitektura)
Château de Chenonceau
Château de Chenonceau (francosko) je francoski dvorec, ki se razteza čez reko Cher, blizu majhne vasice Chenonceaux, Indre-et-Loire, Centre-Val de Loire.
Poglej Himera in Château de Chenonceau
Dolina templjev
Dolina templjev (italijansko Valle dei Templi, sicilijansko Vaddi di li Tempri) je arheološko najdišče v Agrigentu (starogrško Akragas) na Siciliji v južni Italiji.
Poglej Himera in Dolina templjev
Etruščanska umetnost
Etruščanska Himera iz Arezza Etruščanska umetnost se je razvila pod vplivom vzhodnih kultur, predvsem iz Grčije, pa tudi kot posledica okolja v katerem so prebivali, to je osrednje območje med reko Arno in Tibero.
Poglej Himera in Etruščanska umetnost
Francoska gotska arhitektura
Stolnica Notre-Dame v Parizu Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16.
Poglej Himera in Francoska gotska arhitektura
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Himera in Grška mitologija
Grifin
Ahemenidski grifin v Perzepolisu Islamski grifin v muzeju katedrale v Pisi Srednjeveška tapiserija, Basel, okoli 1450 Grifin ali grifon (grško: γρύφων, grýphōn, ali γρύπων, grýpōn, zgodnje oblika γρύψ, grýps; latinsko: gryphus) je legendarno bitje s telesom, repom in zadnjimi nogami leva; glava in peruti so orlova; in orlovimi kremplji na prednjih nogah.
Poglej Himera in Grifin
Grobnica bikov
Grobnica bikov (italijanščina: Tomba dei Tori) je etruščanska grobnica v nekropoli Monterozzi blizu Tarkviniie v Italiji.
Poglej Himera in Grobnica bikov
Hibrid (mitologija)
Asirski lamassu iz vhoda v prestolno sobo palače Sargona II. v Dur-Šarukin (pozno 8. st. pr. n. št.), odkril Paul-Émile Botta, 1843–1844, sedaj v Department of Oriental antiquities, Richelieujevo krilo Louvre. hidrija, črnofiguralni slog, okoli 550 pr. n. št., Staatliche Antikensammlungen Inv.
Poglej Himera in Hibrid (mitologija)
Himera iz Arezza
Himera iz Arezza (italijansko Chimera di Arezzo) velja za najboljši primer starih etruščanskih umetnin.
Poglej Himera in Himera iz Arezza
Lernajska Hidra
Razodetja Hidra ali Lernajska Hidra (starogrško: Lernaía Hidra) je v grški mitologiji htonska brez imena vodna zver podobna kači z devetimi glavami, od katerih je bila ena nesmrtna in je živela v lernajskem močvirju v Argolidi.
Poglej Himera in Lernajska Hidra
Minerva (božanstvo)
Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.
Poglej Himera in Minerva (božanstvo)
Palača Fontainebleau
Palača Fontainebleau (francosko Château de Fontainebleau) se nahaja v občini Fontainebleau, 55 kilometrov jugovzhodno od središča Pariza in je med največjimi francoskimi kraljevimi palačami.
Poglej Himera in Palača Fontainebleau
Pegaz
Pegaz Bronasta plošča iz obdobja Partov opisuje Pegasusa ("Pegaz" v perzijščini), izkopana v Sulejmanovi mošeji, Khūzestān, Iran Pegaz (grško:, Pégasos) je krilati konj iz grške mitologije, ki je skočil iz trupa gorgone Meduze, ko ji je Perzej odsekal glavo.
Poglej Himera in Pegaz
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Poglej Himera in Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas
Regionalni arheološki muzej Antonino Salinas (italijansko: Museo Archeologico Regionale Antonino Salinas) je muzej v Palermu v Italiji.
Poglej Himera in Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas
Samostan sv. Petra (Beaulieu-sur-Dordogne)
Cerkev samostana sv. Petra, zahodna fasada Nekdanja samostanska cerkev sv.
Poglej Himera in Samostan sv. Petra (Beaulieu-sur-Dordogne)
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.
Poglej Himera in Stolnica Notre-Dame v Parizu