Kazalo
20 odnosi: Amalarik, Andelotski sporazum, Bitka pri Vézeronceu, Brignoles, Frankovsko cesarstvo, Klodomer, Klodvik I., Klotar I., Merovingi, Palatinski grof, Papež Pelagij I., Samostan Saint-Germain-des-Prés, Stolnica sv. Štefana, Pariz, Teodebert I., Teoderik I., Teudis, Vizigotsko kraljestvo, 13. december, 496, 558.
Amalarik
Amalarik (gotsko *Amalareiks, špansko in portugalsko Amalarico) je bil od leta 522 do svoje smrti v bitki leta 531 kralj Vizigotov, * 502, Vizigotsko kraljestvo, † 531, Barcelona, Vizigotsko kraljestvo.
Poglej Hildebert I. in Amalarik
Andelotski sporazum
Guntram in Hilderik II.; ''Grandes Chroniques de France'' Andelotski sporazum je bil sporazum, ki sta ga 28.
Poglej Hildebert I. in Andelotski sporazum
Bitka pri Vézeronceu
Bitka pri Vézeronceu je bila del invazije frankovskih kraljev Hildeberta I., Klodomerja, Klotarja I. in Teoderika I. na Burgundsko kraljestvo, ki je potekala 25. junija 524 v bližini Vézeronce-Curtine, takratne Veseruntiae v sedanjem departmaju Isère v Franciji.
Poglej Hildebert I. in Bitka pri Vézeronceu
Brignoles
Brignoles (okcitansko/provansalsko Brinhòla/Brignolo) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Var.
Poglej Hildebert I. in Brignoles
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Hildebert I. in Frankovsko cesarstvo
Klodomer
Klodomer ali Klodomir je bil drugi od štirih sinov frankovskega kralja Klodvika I., * okoli 495, † 524.
Poglej Hildebert I. in Klodomer
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Hildebert I. in Klodvik I.
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Poglej Hildebert I. in Klotar I.
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Hildebert I. in Merovingi
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Hildebert I. in Palatinski grof
Papež Pelagij I.
Pelagij I., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 505 Rim (Italsko kraljestvo); † 4. marec 561 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Hildebert I. in Papež Pelagij I.
Samostan Saint-Germain-des-Prés
Benediktinski samostan Saint-Germain-des-Prés (francoska izgovorjava), tik za obrobjem zgodnjesrednjeveškega Pariza, je bil pokopališče merovinških kraljev Nevstrije.
Poglej Hildebert I. in Samostan Saint-Germain-des-Prés
Stolnica sv. Štefana, Pariz
Bazilika in stolnica sv.
Poglej Hildebert I. in Stolnica sv. Štefana, Pariz
Teodebert I.
solidus iz leta 545 Teodebert I. (francosko Thibert ali Théodebert) je bil frankovski kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 533 do svoje smrti, * okoli 500, † 547 ali 548.
Poglej Hildebert I. in Teodebert I.
Teoderik I.
Jean Dassier (18. stoletje): Teoderik I. Teoderik I. ali Teodorik I. (francosko Thierry) je bil frankovski kralj Avstrazije (Metz in Reims), ki je vladal od leta 511 do 533 ali 534, * okoli 485, † 534.
Poglej Hildebert I. in Teoderik I.
Teudis
Teudis (gotsko Þiudeis, špansko Teudis, portugalsko Têudis)Collins 1995, str.
Poglej Hildebert I. in Teudis
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Hildebert I. in Vizigotsko kraljestvo
13. december
13.
Poglej Hildebert I. in 13. december
496
496 (CDXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Hildebert I. in 496
558
558 (DLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Hildebert I. in 558