Kazalo
296 odnosi: Ahajci, Ahajci (Homer), Ahemen, Ahemenidi, Ahemenidsko cesarstvo, Ahmim, Ajgina, Aliat II., Amardi, Amathus, Amazonke, Amazonski deževni gozd, Amenemhet III., Amfora, Antična Šparta, Antična Grčija, Antični Korint, Antioh iz Sirakuze, Antiohija, Anton Sovre, Argeș (reka), Arhaična Grčija, Arhitektura, Arija (satrapija), Artakserks I., Artakserks III., Artistona, Astjag, Asuan, Atena, Atene, Atiški talent, Atis, Atos (gora), Atosa, Šabataka, Šestindvajseta egipčanska dinastija, Štetje živine, Štukatura, Četrta egipčanska dinastija, Črnovice, Babilon, Baktrija, Barka (antično mesto), Bastet, Bălți stepa, Behistunski napis, Belšazar, Bitinija, Bitka na Maratonskem polju, ... Razširi indeks (246 več) »
Ahajci
Antične grške pokrajine Ahajci (starogrško, Ahaioí) so bili eno od štirih največjih antičnih grških plemen.
Poglej Herodot in Ahajci
Ahajci (Homer)
Patrokla Ahajci (starogrško Ahaioí, slovensko Ahajci ali iz Ahaje) je bilo eno od skupnih imen Grkov v Homerjevi Iliadi in Odiseji.
Poglej Herodot in Ahajci (Homer)
Ahemen
Ahemen (staroperzijsko Haxāmaniš) je bil eponimni mitološki začetnik Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, * okoli 705 pr.
Poglej Herodot in Ahemen
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Poglej Herodot in Ahemenidi
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Herodot in Ahemenidsko cesarstvo
Ahmim
Ahmim (arabsko أخميم, ahminsko koptsko ⳉⲙⲓⲙ, sahisko/bohairsko koptsko ϣⲙⲓⲛ) je mesto v Guvernatu Sohag v Gornjem Egiptu.
Poglej Herodot in Ahmim
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Herodot in Ajgina
Aliat II.
Aliat II., lidijski kralj, vladal od 619 pr.
Poglej Herodot in Aliat II.
Amardi
Karta Medijskega cesarstva okoli leta 600 pr. n. št. z vrisanin poselitvenim ozemljem Amardov Amardi ali Mardi (srednjeperzijsko Amui, grško ᾽Άμαρδοι ali Μάρδοι), bojevito medijsko pleme ali skupina plemen, ki je pred Arijanci živelo ob južni obali Kaspijskega jezera vključno s sedanjim mestom Amol v Iranu.
Poglej Herodot in Amardi
Amathus
Amathus ali Amathous (starogrško Ἀμαθοῦς) je bilo starodavno mesto in eno od starodavnih kraljevih mest na Cipru do okoli leta 300 pr.
Poglej Herodot in Amathus
Amazonke
''Amazonki'' Amazonke so bile v grški mitologiji ljudstvo žensk bojevnic.
Poglej Herodot in Amazonke
Amazonski deževni gozd
Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.
Poglej Herodot in Amazonski deževni gozd
Amenemhet III.
Amenemhet III. je bil faraon iz egipčanske Dvanajste dinastije, ki je vladal od okoli 1860 pr.
Poglej Herodot in Amenemhet III.
Amfora
Amfore oblikovane za pomorski promet, najdene v ladijskih razbitinah iz bronaste dobe, na ogled v Muzeju za podvodno arheologijo na gradu Bodrum, Turčija Atenska amfora iz železne dobe, pobarvana v slogu črne slike, ki prikazujejo boginjo Ateno. Ta mojstrovina je bil zasnovana za okras v jedilnici, sicer je za tekočine, najverjetneje vino Amfora je vrsta embalaže značilne oblike in velikosti, ki je znana že iz neolitika.
Poglej Herodot in Amfora
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Herodot in Antična Šparta
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Herodot in Antična Grčija
Antični Korint
Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.
Poglej Herodot in Antični Korint
Antioh iz Sirakuze
Antioh iz Sirakuze, sicilski Grk, pisec in zgodovinar, * 5.
Poglej Herodot in Antioh iz Sirakuze
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Herodot in Antiohija
Anton Sovre
Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.
Poglej Herodot in Anton Sovre
Argeș (reka)
Argeș (romunska izgovarjava) je reka v južni Romuniji.
Poglej Herodot in Argeș (reka)
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Herodot in Arhaična Grčija
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Herodot in Arhitektura
Arija (satrapija)
Arija (staroperzijsko: Haraiva, grško: Areia/Aria) je bila pokrajina v vzhodnem delu Perzijskega cesarstva, ki jo klasični viri pogosto zamenjujejo z Arijano – domovino Arijcev.
Poglej Herodot in Arija (satrapija)
Artakserks I.
Artakserks I. (perzijsko اردشیر یکم, staroperzijsko Artaxšaça, (tisti) ki vlada (xšaça R. Schmitt. ARTAXERXES. Encyclopædia Iranica. 15. december 1986. Pridobljeno 12. marca 2012. hebrejsko אַרְתַּחְשַׁשְׂתָּא, grško, Artaksérkses) je bil peti perzijski kralj iz dinastije Ahemenidov, ki je vladal v letih 465-424 pr.
Poglej Herodot in Artakserks I.
Artakserks III.
Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.
Poglej Herodot in Artakserks III.
Artistona
Artistona ali Artistun (grško Artystónē, elamsko Ir-taš-du-na, Ir-da-iš-du-na iz staroperzijskega *Artastūnā, steber arte (aše), pobóžena resnica) je bila perzijska princesa, hčerka kralja Kira II. Velikega, * 6.
Poglej Herodot in Artistona
Astjag
Astjag (iz grškega po Herodotu Ἀστυάγης, Astyages, po Kteziju Astyigas, po Diodorju Aspadas, novoperzijsko ارشتیویگَ, *Aršti-vaiga, akadsko Ištumegu) je bil zadnji kralj Medijskega cesarstva, ki je vladal od leta 585 do 550 pr.
Poglej Herodot in Astjag
Asuan
Asuan (egiptovsko arabsko أسوان: Aswān, staroegipčansko Swenett, koptsko ⲥⲟⲩⲁⲛ: Souan, starogrško: Syene) je mesto v južnem Egiptu in upravno središče Governorata Asuan.
Poglej Herodot in Asuan
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Herodot in Atena
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Herodot in Atene
Atiški talent
Sirakuz iz leta 400 pr. n. št.; talent je bil vreden 6.000 dekadrahem Atiški talent, poznan tudi kot atenski ali grški talent (latinsko: talentum iz grškega τάλαντο, kar pomeni tehtanje ali masa), antična enota mase, enaka 26 kg, ali enota vrednosti, enaka vrednosti talenta čistega srebra.
Poglej Herodot in Atiški talent
Atis
Atis (starogrško, Atis) je legendarni lidijski kralj iz 2.
Poglej Herodot in Atis
Atos (gora)
Gora Atos (Ἄθως) je gora na polotoku Atos v severovzhodni Grčiji. Je pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva. Goro in večji del polotoka Atos kot avtonomno regijo v Grčiji upravlja meniška skupnost gore Atos, ki je cerkveno pod neposredno jurisdikcijo ekumenskega patriarha iz Carigrada.
Poglej Herodot in Atos (gora)
Atosa
Atosa (starogrško, Atossa iz staroperzijskega *Utauθa, perzijsko آتوسا, Atosa, avestsko Hutaosā) je bila ahemenidska princesa, hčerka Kira II. Velikega in Kasandane in verjetno sestra perzijskega kralja Kambiza II., * 550 pr. n. št., † 475 pr. n. št. Leta 522 pr.
Poglej Herodot in Atosa
Šabataka
Šabataka, tudi Šebitku ali Šebitko, je bil drugi faraon Petindvajsete egipčanske dinastije (nubijske), ki je po najnovejših raziskavah vladal od 714 pr.
Poglej Herodot in Šabataka
Šestindvajseta egipčanska dinastija
Šestindvajseta egipčanska dinnastija je bila zadnja domača dinastija, vendar ne zadnja, ki je vladala v Starem Egiptu.
Poglej Herodot in Šestindvajseta egipčanska dinastija
Štetje živine
Štetje živine v Starem Egiptu je bilo eno od dveh glavnih osnov za odmerjanje davkov.
Poglej Herodot in Štetje živine
Štukatura
Štukatura, pogovorno tudi štuk (iz italijanskega stucco), je tehnika umetniškega ali obrtnega krašenja stenskih in stropnih ploskev v nizkem reliefu, z uporabo najrazličnejših motivov.
Poglej Herodot in Štukatura
Četrta egipčanska dinastija
Kamna iz Palerma, na katerem je opis prihoda ladij med Sneferujevo vladavino, Petriejev muzej egipčanske arheologije, London Četrta egipčanska dinastija je vladala od okoli 2613 do 2494 pr.
Poglej Herodot in Četrta egipčanska dinastija
Črnovice
Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.
Poglej Herodot in Črnovice
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Herodot in Babilon
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Herodot in Baktrija
Barka (antično mesto)
Barka (Barqa; Berbersko: Berqa), imenovana tudi Barke (grško Bárkē), je bilo starodavno mesto in nekdanja škofija v današnji Libiji, ki je preživelo kot rimokatoliški in pravoslavni sedež.
Poglej Herodot in Barka (antično mesto)
Bastet
Bastet, ki jo predstavlja udomačena mačka Bastet je boginja iz staroegipčanske mitologije, zaščitnica pokrajine Bubastis, ki je bila hči sončnega boga in je predstavljala moč, ki jo daje sonce, da dozorijo posevki.
Poglej Herodot in Bastet
Bălți stepa
Bălți stepa (romunsko Stepa Bălțului), tudi Beltsy Steppe (rusko Бельцкая степь) je gričevnato območje z nekaj drevesi (razen tistih v bližini rek Dnester, Răuta ter številnih jezer in potokov), kjer prevladujejo kmetijsko obdelana zemljišča, občasno pa tudi trave in grmičevja, v severnem delu Moldavije.
Poglej Herodot in Bălți stepa
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Herodot in Behistunski napis
Belšazar
Belšazar (biblijsko hebrejsko בלשאצר, Baltazar, akadsko Bēl-šarra-uṣur, Bel ščiti (varuje) kralja grško Baltazar) je bil babilonski princ, sin zadnjega kaldejskega kralja Nabonida, * 6.
Poglej Herodot in Belšazar
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Herodot in Bitinija
Bitka na Maratonskem polju
Bitka na Maratonskem polju (tudi bitka pri Maratonu) je bitka, ki je potekala na Maratonskem polju (Atika) med Grki (Atenci in Platajci) na eni strani ter Perzijci na drugi strani leta 490 pr. n. št. v času grško-perzijskih vojn.
Poglej Herodot in Bitka na Maratonskem polju
Bitka pri Alaliji
Bitka pri Alaliji je bila pomorska bitka, ki se je zgodila med letoma 540 in 535 pr.
Poglej Herodot in Bitka pri Alaliji
Bitka pri Platajah
Bitka pri Platajah je bila bitka, ki je potekala avgusta 479 pr. n. št. med grško koalicijo in perzijskimi napadalci.
Poglej Herodot in Bitka pri Platajah
Bitka pri Pteriji
Bitka pri Pteriji (antično grško, Ptería) je bil vojaški spopad med perzijsko vojsko Kira II. Velikega in napadalsko vojsko lidijskega kralja Kreza leta 547 pr. n. št..
Poglej Herodot in Bitka pri Pteriji
Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah in premiki k Salamini Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med grškimi polis in Perzijo.
Poglej Herodot in Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah
Bitka pri Termopilah je prva bitka druge perzijske invazije v grško-perzijskih vojnah.
Poglej Herodot in Bitka pri Termopilah
Bodrum
Bodrum (turško: ) je okrožje in pristaniško mesto v provinci Muğla v jugozahodni egejski regiji Turčije.
Poglej Herodot in Bodrum
Bombaž
Bombáž so naravna vlakna.
Poglej Herodot in Bombaž
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Herodot in Bospor
Bosporski most
Bosporski most, ki se imenuje tudi Prvi Bosporski most ali preprosto Bospor I. (turško: Bogaziçi Köprüsü 1., Bogaziçi Köprüsü ali Birinci Kopru) in tudi most mučenikov 15.
Poglej Herodot in Bosporski most
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Herodot in Brindisi
Buto
Buto (starogrško, Buto, arabsko بوتو, Butu), Butus (starogrško, Boutos)Herodotus ii.
Poglej Herodot in Buto
Cimet
Cimetove paličice Cimet je začimba, predvsem za sladke jedi.
Poglej Herodot in Cimet
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Herodot in Dardanele
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Herodot in Darej I.
Dauni
terakote, subgeometrični slog (daunski II), 550-400 pr. n. št. Dauni (Daúnioi) so bili japiško pleme, v klasični antiki naseljeno v Apuliji v južni Italiji.
Poglej Herodot in Dauni
Dejok
Dejok ali Dia-oku (akadsko Daiukku, elamsko Dajauka grško, Deiókis) je bil ustanovitelj in prvi šah (kralj) in svečenik Medijskega kraljestva, * ni znano, † 675 pr. n. št. Njegovo ime ima v različnih virih različne oblike.
Poglej Herodot in Dejok
Dema
Dema (grško δῆμος) je bila manjša teritorialna in upravna enota v enem polisu v antični Grčiji, podobno današnjim občinam.
Poglej Herodot in Dema
Demotska pisava
Demotska pisava (iz starogrškega: dēmotikós – ljudski) je bila staroegipčanska pisava.
Poglej Herodot in Demotska pisava
Didima
Didima (starogrško Δίδυμα) je bilo starogrško svetišče na obali Jonije, danes v Turčiji.
Poglej Herodot in Didima
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Herodot in Dneper
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Herodot in Dnester
Dodona
Dodona (/doʊˈdoʊnə/; dorska grščina Δωδώνα - Dōdṓnā, jonska in atiška grščina Δωδώνη - Dōdṓnē) v Epiru v severozahodni Grčiji je bil najstarejši helenski orakelj, po Herodotu verjetno iz 2.
Poglej Herodot in Dodona
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Herodot in Donava
Dorska selitev
Dorska selitev (tudi grško množično preseljevanje) pomeni domnevne množične selitve grškega ljudstva Dorcev, ki se je začelo v dalmatinskem prostoru in nadaljevalo na podeželju Doride v osrednji Grčiji.
Poglej Herodot in Dorska selitev
Drangijana
Drangijana (staroperzijsko: Zranka, »dežela vode«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, današnji Sīstān v Iranu in Afganistanu.
Poglej Herodot in Drangijana
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Herodot in Dušik
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Herodot in Dvanajst bogov Olimpa
Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Poglej Herodot in Dvanajsta egipčanska dinastija
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Herodot in Efez
Ekbatana
Ekbatana (staroperzijsko Haŋgmatana, Agámtanu (med vladanjem Nabonidija) in Agamatanu (Behistunski napis), grško Ἀγβάτανα (Ajshil in Herodot), povsod drugod Ἐκβάτανα, latinsko Ecbatana), antično medijsko in perzijsko mesto, sedanji Hamadan v Iranu.
Poglej Herodot in Ekbatana
Ekshibicionizem
Ekshibicionizem ali adamizem (lat. exhibitionismus) je parafilija, pri kateri posameznik v javnosti razgalja in razkazuje svoje intimne predele – denimo dojke, spolovila ali zadnjico.
Poglej Herodot in Ekshibicionizem
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.
Poglej Herodot in Elektron (zlata zlitina)
Enhelejci
Približen položaj ilirskih plemen Enhelejci ali SesaretiStrabon, Geografija, 7,7.
Poglej Herodot in Enhelejci
Eolci
Eolci so bili eno od štirih glavnih staroveških grških plemen.
Poglej Herodot in Eolci
Epitaf
Primer epitafa Epitaf (izraz v stari grščini pomeni "na nagrobnem kamnu (spomeniku)") je nagrobnik, nagrobno besedilo, navadno napisano v spomin oziroma počastitev umrlega.
Poglej Herodot in Epitaf
Esagila
Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko 𒂍𒊕𒅍𒆷 É-SAǦ-ÍL.LA, tempelj z veličastnim vrhom) je bil tempelj, posvečen bogu Marduku, zaščitniku Babilona.
Poglej Herodot in Esagila
Esterina knjiga
page.
Poglej Herodot in Esterina knjiga
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Herodot in Etruščani
Evdem z Rodosa
Evdem z Rodosa, starogrški filozof in matematik, * okoli 344 pr. n. št. otok Rod, Grčija, † okoli 260 pr. n. št.
Poglej Herodot in Evdem z Rodosa
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Poglej Herodot in Evrazija
Excerpta Constantiniana
Excerpta Constantiniana (latinsko Excerpta Constantiniana, Excerpta Historica ali preprosto Excerpta, grško, Eklogai, slovensko Konstantinski izvlečki ali odlomki) je bila grška antologija v 53 zvezkih z odlomki del vsaj 25 zgodovinarjev.
Poglej Herodot in Excerpta Constantiniana
Ezop
Ezop, starogrški basnopisec, pravljičar in pripovedovalec, ki so mu pripisali številne basni, ki so zdaj skupaj znane kot Ezopove basni.
Poglej Herodot in Ezop
Fokaja
Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Herodot in Fokaja
Fraort
Fraort (iz staroperzijskega 𐎳𐎼𐎺𐎼𐎫𐎡𐏁, Fravartiš) ali Frâda (preko starogrškega Φραόρτης, Fraórtis) je bil drugi kralj Medijskega cesarstva, * neznano, † 633 pr. n. št. Bil je sin in naslednik medijskega kralja Dejoka.
Poglej Herodot in Fraort
Frigijščina
Frigijščina je izumrli indoevropski jezik, ki je bil v starem veku razširjen v pokrajini Frigiji v osrednji Anatoliji.
Poglej Herodot in Frigijščina
Gandara
Gandara, znana tudi kot Waihind (staroperzijsko: Gandâra, sanskrt: गन्धार), kraljestvo (Mahajanapada) in satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Herodot in Gandara
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Herodot in Geografija
Geografija Egipta
Geografija Egipta se nanaša na dve regiji: severno Afriko in jugozahodno Azijo.
Poglej Herodot in Geografija Egipta
Gora Ida (Turčija)
Gora Ida (turško Kazdağı, izgovorjeno, kar pomeni "Gosja gora", Kaz Dağları ali Karataş Tepesi) je gora v severozahodni Turčiji, približno 32 km jugovzhodno od ruševin Troje, ob severni obali zaliva Edremit.
Poglej Herodot in Gora Ida (Turčija)
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Herodot in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Herodot in Grška mitologija
Grški zbor
Kamnita podoba gledališke maske (2. stoletje) prikazuje, kako je bila videti maska, ki so jo nosili igralci Zbor (grško χορός, lat. chorus) je pri antični drami skupina igralcev, ki s pesmijo komentira dogodke in usodo glavnih junakov.
Poglej Herodot in Grški zbor
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Poglej Herodot in Grško-perzijske vojne
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Herodot in Grki
Grki na predrimskem Krimu
Grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Prve grška mestne države v kolonijah ob črnomorski obali Krima so bile ustanovljene v 7.
Poglej Herodot in Grki na predrimskem Krimu
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Herodot in Gruzija
Hačepsut
Hačepsut (egipčansko ḥ3.t-šps.wt, "prva v vrsti plemenitih gospa",; 1508-1458 pr. n. št.) je bila peti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, * okoli 1507 pr. n. št., † 1458 pr. n. št. Na prestol je prišla leta 1478 pr.
Poglej Herodot in Hačepsut
Halikarnas
Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.
Poglej Herodot in Halikarnas
Halkedon
Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.
Poglej Herodot in Halkedon
Hamadan
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.
Poglej Herodot in Hamadan
Havara
Havara je staroegipčansko arheološko najdišče južno od Fajuma, znanega tudi kot Krokodilopolis, Arsinoe in Medinet al-Faijum.
Poglej Herodot in Havara
Hekataj
Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.
Poglej Herodot in Hekataj
Heksamilion
Zid Heksamilion (grško, ’Examílion teíchos, slovensko Šestmiljni zid) je bil obrambni zid, zgrajen preko Korintske ožine, da bi branil kopensko pot z grške celine na polotok Peloponez.
Poglej Herodot in Heksamilion
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.
Poglej Herodot in Heliopolis
Herajon na Samosu
Herajon na Samosu je bilo veliko svetišče boginje Here v južni pokrajini Samos, v Grčiji, 6 km jugozahodno od antičnega mesta, v nižini in močvirni rečni kotlini blizu morja.
Poglej Herodot in Herajon na Samosu
Heroon
Severozahodni heroon v Sagalasosu, Turčija Heroon v Agrigentu, Sicilija, napačno imenovan ''Teronova grobnica'' Heroon ali heroum (grško: ἡρῷον), svetišče ali oltar, posvečen antičnemu grškemu ali rimskemu junaku, postavljen kot spomenik in mesto njegovega čaščenja.
Poglej Herodot in Heroon
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Herodot in Hestija
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Herodot in Hios
Hipaspisti
Hipaspist Hipaspist (grško: Ὑπασπιστής), ščitonosec ali oproda, kasneje pripadnik elitnih vojaških enot Filipa II. Makedonskega, Aleksandra Velikega in njegovih naslednikov.
Poglej Herodot in Hipaspisti
Hirkanija
Hirkanija je bila zgodovinska pokrajina in satrapija v sedanjih iranskih pokrajinah Golestan, Mazandaran in Gilan in delu Turkmenistana.
Poglej Herodot in Hirkanija
Histasp
Histasp (iz grškega, Histaspes, perzijsko گشتاسب, Goštasb, staroperzijsko Wištāspa, babilonsko Uštaspi, elamsko Mišdašba, kar pomeni divjak) je bil satrap Baktrije in morda Perzisa, * okoli 570 pr. n. št., † 495 pr. n. št. Histasp je bil oče ahemenidskega kralja Dareja I.
Poglej Herodot in Histasp
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Herodot in Homer
Homerjeva Apoteoza
Homerjeva apoteoza je velika slika Ingresa iz leta 1827, ki je danes razstavljena v Louvru pod št.
Poglej Herodot in Homerjeva Apoteoza
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Poglej Herodot in Ind
Interpretatio graeca
Interpretatio graeca (latinsko 'grški prevod') ali »interpretacija s pomočjo grščine « je diskurz, ki se uporablja za razlago ali poskus razumevanja mitologije in religije drugih kultur; primerjalna metodologija, ki uporablja starogrške verske koncepte in prakse, božanstva in mite, enakovredne in skupne značilnosti.
Poglej Herodot in Interpretatio graeca
Jacob Jordaens
Jacob (Jacques) Jordaens, flamski slikar, risar in oblikovalec tapiserij, * 19. maj 1593, Antwerpen, † 18. oktober 1678, Antwerpen Znan je bil po svojih zgodovinskih slikah, žanrskih prizorih in portretih.
Poglej Herodot in Jacob Jordaens
Jantarska pot
Jantarna ceta Jantar Jantarska pot je bila verjetno najstarejša in najkrajša evropska trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem, po kateri se je od pozne bronaste dobe do 5.
Poglej Herodot in Jantarska pot
Jatvingi
Jatvingi ali Sudovijani (litovsko Jotvingiai, Sūduviai, latvijsko Jātvingi, poljsko Jaćwingowie, belorusko Яцвягі, Jacvjagi, nemško Sudauer) so bili zahodnobaltsko ljudstvo, zelo sorodno Starim Prusom.
Poglej Herodot in Jatvingi
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Herodot in Jeklo
Johann Joachim Winckelmann
Johann Joachim Winckelmann, nemški umetnostni zgodovinar, arheolog, * 9. december 1717, † 8. junij 1768.
Poglej Herodot in Johann Joachim Winckelmann
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Herodot in Jonija
Jonska zveza
Jonska zveza (starogrško Ἴωνες, Íōnes; κοινὸν Ἰώνων, koinón Iōnōn; ali κοινὴ σύνοδος Ἰώνων, koinē sýnodos Iōnōn; latinsko commune consilium) imenovana tudi Panionska zveza, je bila konfederacija, nastala ob koncu meliaške vojne sredi 7.
Poglej Herodot in Jonska zveza
Jordan (zgodovinar)
Justijnijan I. Jordan (grško, Iordánis o Alanós, slovensko Jordan Alan, latinsko ali) je bil bizantinski državni uradnik, verjetno gotskega porekla, ki je kasneje postal zgodovinar, * ni znano, † 6.
Poglej Herodot in Jordan (zgodovinar)
Kačji steber
Kačji steber (starogrško Τρικάρηνος Ὄφις, Τrikarenos Οphis, "triglava kača";Τρικάρηνος ὄφις ὁ χάλκεος, i.e.
Poglej Herodot in Kačji steber
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Poglej Herodot in Kadeš
Kambiz I.
Kambiz I. ali Kambiz Starejši (iz starogrškega Καμβύσης, Kambíses, perzijsko Kambūǰiya, elamsko Kanbuziya, akadsko Kambuziya, aramejsko Knbwzy) je bil od okoli 580 pr.
Poglej Herodot in Kambiz I.
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Herodot in Kambiz II.
Kambizova sodba
Kambizova sodba, tudi Pravičnost kralja Kambiza je diptih, slika olje na lesu, staronizozemskega umetnika Gerarda Davida, ki prikazuje aretacijo in nato odiranje skorumpiranega perzijskega sodnika Sizamnesa po ukazu kralja Kambiza, kot to poroča Herodot v Zgodovini.
Poglej Herodot in Kambizova sodba
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Herodot in Kanaan
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Herodot in Kapadokija
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Poglej Herodot in Karavanseraj
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Herodot in Karija
Karnak
Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.
Poglej Herodot in Karnak
Kasandana
Kasandana (perzijsko کاساندان, Kasandan, starogrško, Kassandanē) je bila perzijska ahemenidska plemkinja in žena kralja Kira II. Velikega, * 6.
Poglej Herodot in Kasandana
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Herodot in Kasiti
Kefren
Kefren (iz starogrškega, Hefren), Kafre ali Kafra je bil egipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal 26 let okoli 2570 pr.
Poglej Herodot in Kefren
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Herodot in Kelti
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja.
Poglej Herodot in Keops
Kerala
Kerala je indijska zvezna država v Južni Indiji na Malabarski obali.
Poglej Herodot in Kerala
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Herodot in Kibela
Kidonija
Izkopavanja minojskega mesta Kidonija. Kastelli-četrt: Hania, Kreta, Grčija Kidonija je bila starodavna mestna država na severozahodni obali otoka Kreta.
Poglej Herodot in Kidonija
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Herodot in Kir II.
Kjaksar
Hvakšatra ali Kjaksar (tudi Siaksar), medijski kralj, vladal od 625 pr.
Poglej Herodot in Kjaksar
Klasične Atene
Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athênai) so bile v klasičnem obdobju antične Grčije (508–322 pr. n. št.) glavno mestno središče znamenitega polisa (mesta države) z istim imenom v Atiki in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti Šparti in Peloponeški zvezi.
Poglej Herodot in Klasične Atene
Kolhida
Kolhida (კოლხეთი, Kʼolheti, Κολχίς, Kolhís) je v antični geografiji predstavljala regijo in kraljestvo na območju Kavkaza, ki je odigralo pomembno vlogo pri etničnem in kulturnem oblikovanju gruzijskega naroda.
Poglej Herodot in Kolhida
Kouklia
Kouklia (grško Κούκλια, turško Kukla) je vas v okrožju Pafos, približno 16 kilometrov vzhodno od mesta Pafos na sredozemskem otoku Ciper.
Poglej Herodot in Kouklia
Kraljevska cesta
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.
Poglej Herodot in Kraljevska cesta
Kraljica iz Sabe
Salomon in Kraljica iz Sabe. Bronasta »Rajska vrata«, Krstilnica svetega Janeza, Firence. Etiopska freska iz Aksuma Kraljice iz Sabe na poti v Jeruzalem z mečem v sedlu in kopjem v roki Johna Collierja, 1892 Kraljica iz Sabe, tudi Sabska kraljica, je bila po Svetem pismu, Koranu in etiopskem izročilu (Knjiga kraljev, Kebre Negast) vladarica Sabskega kraljestva, starodavnega kraljestva, ki ga sodobna arheologija postavlja v današnjo severno Etiopijo, Eritrejo in Jemen.
Poglej Herodot in Kraljica iz Sabe
Krez
Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr.
Poglej Herodot in Krez
Ksantos
Ksantos (Lycian: 𐊀𐊕𐊑𐊏𐊀 Arńna, grščina Ξάνθος, latinščina: Xanthus, turščina: Ksantos) je bilo mesto v starodavni Likiji, na mestu današnjega Kınıka v provinci Antalya v Turčiji in ime reke, ob kateri je mesto.
Poglej Herodot in Ksantos
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.
Poglej Herodot in Ksenofont
Ksois
Ksois (arabsko سخا, starogrško, Ksóis, koptsko ⲥϦⲱⲟⲩ je bilo veliko staroveško mesto sredi Nilove delte v Egiptu. V Starem Egiptu se je imenovalo Khasut, Khaset ali Sakha.
Poglej Herodot in Ksois
Ktezij
Ktezij (grško: Κτησίας) je bil grški zdravnik in zgodovinar iz 5.
Poglej Herodot in Ktezij
Ladak
Ladak je regija pod upravo Indije, ki se nahaja na severnem delu Indijskega podkontinenta, in je del širše regije imenovane Kašmir, ki je predmet ozemeljskih sporov med Indijo, Pakistanom, in Kitajsko vse od leta 1947.
Poglej Herodot in Ladak
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Poglej Herodot in Latenska kultura
Lebes
Lebes (množina v grščini lebetes) je vrsta grškega kotla, običajno iz brona.
Poglej Herodot in Lebes
Leonid I.
Kralj Leonid I je bil špartanski kralj med 488 pr. n. št. do 480 pr. n. št..
Poglej Herodot in Leonid I.
Libijska puščava
Libijska puščava je afriška puščava, ki tvori severni in vzhodni del Sahare v sodobni Libiji, jugozahodnem Egiptu in severozahodnem Sudanu.
Poglej Herodot in Libijska puščava
Lid
Lid (starogrško, Lidós) je legendarna oseba iz 2.
Poglej Herodot in Lid
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Herodot in Liguri
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Poglej Herodot in Likaonija
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Herodot in Likija
Likijci
Likijci so bili anatolsko ljudstvo, ki je živelo v Likiji.
Poglej Herodot in Likijci
Likurg
Likurg (900 - 800 pr. n. št., Šparta) špartanski zakonodajalec, ki je vzpostavil vojno ureditev špartanske družbe.
Poglej Herodot in Likurg
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.
Poglej Herodot in Ljudstva z morja
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Herodot in Makedonija (kraljestvo)
Mala Skitija
Večja mesta in kolonije v Mali Skitiji Mala Skitija (latinsko: Scithia Minor, grško: Μικρά Σκυθία), antična pokrajina, na severu in zahodu omejena z Donavo, na vzhodu pa s Črnim morjem.
Poglej Herodot in Mala Skitija
Mandana Medijska
Mandana Medijska je bila medijska princesa, žena anšanskega kralja Kambiza I. in mati perzijskega kralja Kira II. Velikega, * okoli 584 pr. n. št., † verjetno 559 pr. n. št.
Poglej Herodot in Mandana Medijska
Manes
Manes (starogrško, Manes) je legendarna oseba iz 2.
Poglej Herodot in Manes
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Herodot in Maneton
Marsias
V grški mitologiji je satir Marsias (grško Μαρσύας) osrednja figura v dveh zgodbah, ki vključujeta smrt: v eni je našel piščal (avlos), ki jo je Atena zavrgla, ker je ugotovila, da ji pihanje zmaliči obraz, in nanjo igral; v drugi je izzval na tekmovanje samega Apolona, igralca na liro.
Poglej Herodot in Marsias
Masageti
Azija leta 323 pr. n. št.: ozemlje Masagetov je bilo v Srednji Aziji, severovzhodno od Kaspijskega jezera Masageti (grško, Massagétai, latinsko Massagetai) so bili staroveška vzhodnoiranska plemenska zveza.
Poglej Herodot in Masageti
Meander (reka)
Reka Büyük Menderes (zgodovinsko Maeander ali Meander, iz stare grščine: Μαίανδρος, Maíandros; turško Büyük Menderes Irmağı), je reka v jugozahodni Turčiji.
Poglej Herodot in Meander (reka)
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Herodot in Medijsko cesarstvo
Megalopoli, Grčija
Megalópoli (grščina: Μεγαλόπολη) je mesto v jugozahodnem delu območne enote Arkadija na Peloponezu v Grčiji na istem kraju, kot je bil antični Megalopolis (Μεγαλόπολις).
Poglej Herodot in Megalopoli, Grčija
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Herodot in Memfis, Egipt
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Herodot in Meniška skupnost na gori Atos
Menkare
Menkare je bil prvi ali drugi faraon iz Osme egipčanske dinastije.
Poglej Herodot in Menkare
Menkaure
Menkaure ali Menkaura (egipčanska transliteracija mn-k3w-Rˁ, helenizirano, Mikerinos) je bil faraon iz Četrte dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Herodot in Menkaure
Merenre II.
Merenre Nemtjemsaf II. je bil egipčanski faraon, šesti in predzadnji vladar iz Šeste egipčanske dinastije.
Poglej Herodot in Merenre II.
Mesapi
Stari Grki Mesapska keramika, Arheološki muzej Orie, Apulija, Italija Mesapsko pokopališče v Egnatii, Apulija, Italija Mesapi (grško: Μεσσάπιοι, latinsko: Messapii), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo okolico Salenta v sedanji italijanski regiji Apuliji na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Herodot in Mesapi
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Herodot in Milet
Množično zunanje izvajanje
Crowdsourcing je vrsta aktivnosti, pri katerih sodeluje množica ljudi z namenom reševanja širšega problema.
Poglej Herodot in Množično zunanje izvajanje
Moralia (Plutarh)
Plutarhova Moralia ali »Moralne zadeve« so eklektična zbirka 78 esejev, razprav, literarnih del in govorov.
Poglej Herodot in Moralia (Plutarh)
Mureš
Mureš (romunsko Mureș, madžarsko Maros, srbsko Мориш/Moriš) je 789 kilometrov dolga reka v vzhodni Evropi.
Poglej Herodot in Mureš
Naburimani
Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.
Poglej Herodot in Naburimani
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Herodot in Nafta
Nečerkare
Nečerkare Siptah, tudi Neitikerti Siptah, je bil egipčanski faraon, sedmi in zadnji vladar iz Šeste egipčanske dinastije.
Poglej Herodot in Nečerkare
Neit
Neit (iz grškega kojne Νηΐθ, Neith, izposojeno iz demotske oblike staroegipčanskega nt, ki se je izvirno verjetno pisal nrt, "ona je strašna", koptsko ⲛⲏⲓⲧ), tudi Nit ali Net, je bila zgodnja egipčanska boginja.
Poglej Herodot in Neit
Neko II.
Neko II., včasih tudi Nekau, Neku, Nehoh, ali Nikuu (grško ali, Nehos II ali Neho II, hebrejsko נְכוֹ, tiberijsko Náko) je bil faraon Šestindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 610 do 595 pr.
Poglej Herodot in Neko II.
Nekropola v Gizi
Nekropola v Gizi (IPAː, »piramide v Gizi«) je obseženo arheološko najdišče na planoti Giza ob istoimenskem naselju, devet kilometrov zahodno od Nila in 13 kilometrov od središča mesta Kairo v Egiptu.
Poglej Herodot in Nekropola v Gizi
Nesmrtniki
Perzijski nesmrtniki (iz grščine Ἀθάνατοι Athánatoi), znani tudi kot Nesmrtniki ali Perzijski vojaki, je bilo ime, ki ga je Herodot pripisal elitni, močno oboroženi pehoti 10.000 vojakov v vojski Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Herodot in Nesmrtniki
Nitokris
Nitokris (grško Nítokris) naj bi bila zadnja vladarica (faraonka) iz Šeste egipčanske dinastije.
Poglej Herodot in Nitokris
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Herodot in Ocean
Odriško kraljestvo
Odriško kraljestvo (starogrško, Vasíleion Odrysón, latinsko Regnum Odrysium) je bila zveza več kot 40 tračanskih plemen.
Poglej Herodot in Odriško kraljestvo
Olint
Olint (starogrško Ὄλυνθος Olynthos, imenovan za ὄλυνθος olunthos, 'plod divje fige') je bilo antično mesto na Halkidiki, zgrajeno predvsem na dveh uravnanih gričih 30-40 m višine, v plodni ravnini na koncu Toronovega zaliva, blizu vratu polotoka Kasandra, približno 2,5 kilometra od morja in približno 60 stadijev (9-10 kilometrov) od Potideje.
Poglej Herodot in Olint
Orfej in Evridika
Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.
Poglej Herodot in Orfej in Evridika
Oria, Italija
Oria (ali Orra) je mesto v pokrajini Apuliji v provinci Brindisi v južni Italiji.
Poglej Herodot in Oria, Italija
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Herodot in Pad
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Poglej Herodot in Paflagonija
Pafos
Pafos je obmorsko mesto na jugovzhodu Cipra in glavno mesto okrožja Pafos.
Poglej Herodot in Pafos
Palestinska Sirija
Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).
Poglej Herodot in Palestinska Sirija
Pamfilija
Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Poglej Herodot in Pamfilija
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Herodot in Partenon
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Herodot in Pasargad
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Herodot in Pelazgi
Pella
Pella (Πέλλα) je starodavno mesto v Osrednji Makedoniji v Grčiji.
Poglej Herodot in Pella
Peonija
Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.
Poglej Herodot in Peonija
Periklej
Pêriklej, * okoli 495 pr. n. št., Holargos/Atene, † 429 pr. n. št., Atene, cenjen starogrški govornik, politik, državnik in vojskovodja.
Poglej Herodot in Periklej
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Herodot in Perzepolis
Pevketi
''Magna Graecia'' okoli leta 280 pr. n. št. Pevketi (grško: Πευκέτιοι) ali Pedikli, ilirsko pleme, ki je v antiki naseljevalo Apulijo na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Herodot in Pevketi
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Poglej Herodot in Piramida
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Herodot in Pireneji
Pitagoreja
Pitagoreja (grško Πυθαγόρειο, Pithagórion) je arheološko najdišče antičnega mesta Samos na grškem otoku Samosu.
Poglej Herodot in Pitagoreja
Pitija
Johna Collierja iz leta 1891. Na sliki je vidna lovorjeva vejica in posoda z vodo. Pitija v grški mitologiji velja za svečenico, ki je prerokovala v Apolonovem templju v Delfih.
Poglej Herodot in Pitija
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Poglej Herodot in Pizidija
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Herodot in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Herodot in Pontonski most
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Herodot in Portugalska
Postenje
Postenje je prostovoljna bolj ali manj popolna krajša ali daljša vzdržnost od hrane.
Poglej Herodot in Postenje
Proskineza
Proskineza na reliefu iz Perzepolisa Proskineza je starodaven iranski običaj priklanjanja pred vladarjem.
Poglej Herodot in Proskineza
Prostitucija
Prostitutka okoli 1890 Prostitúcija (iz latinskega prostituere »prostituirati se«, sestavljeno iz pro »pred, spredaj« in statuere »postaviti«, dobesedno »postavljati pred «) je poklic ali postranska zaposlitev izvajanja spolne dejavnosti v zameno za plačilo.
Poglej Herodot in Prostitucija
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Poglej Herodot in Prut
Psametik I.
Vahibre Psametik I. (starogrško, Psammetihos) je bil prvi od treh saiških faraonov (Šestindvajseta egipčanska dinastija), ki je vladal od leta 664 do 610 pr.
Poglej Herodot in Psametik I.
Psametik IV.
Psametik IV. je bil domnevni staroegipčanski faraon, ki je morda vladal v 480.
Poglej Herodot in Psametik IV.
Pterija
Pterija je bila prestolnica Asircev v severni Kapadokiji, Turčija.
Poglej Herodot in Pterija
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Herodot in Rdeče morje
Rečna delta
Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.
Poglej Herodot in Rečna delta
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Herodot in Rimska Britanija
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Herodot in Romunija
Sadjat
Sadjat II. (poslovenjeno Močni oče) je bil tretji kralj lidijske Mermnadske dinastije, ki je vladal od okoli 629-618 pr.
Poglej Herodot in Sadjat
Sais
Sais (egipčansko Zau, arabsko صا الحجر, Sa Alhujr, starogrško, Sáïs, koptsko ⲥⲁⲓ) ali Sa El Hagar je bilo staroegičansko mesto ob Kanopskem rokavu Nila v zahodni Nilovi delti.
Poglej Herodot in Sais
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Herodot in Saki
Salamis, Ciper
Salamis (starogrško: Σαλαμίς, grško Σαλαμίνα, turško Salamis) je starogrška mestna-država na vzhodni obali Cipra, ob izlivu reke Pedieos, 6 km severno od sodobne Famaguste.
Poglej Herodot in Salamis, Ciper
Salento
Salento, tudi Salentinski polotok je ime 100 km dolgega in 40 km širokega polotoka na skrajnem jugovzhodu Italije in ga pogosto imenujejo peta italijanskega škornja, ki leži med Tarantskim zalivom, ki je del Jonskega morja in Otrantskim prelivom (vrati) med Jonskim in Jadranskim morjem.
Poglej Herodot in Salento
Salomon
''Salomon'', Pedro Berruguete, ok. 1500 Salomon (hebrejsko: שְׁלֹמֹה, Šlomoh), imenovan tudi Jedidjah (hebrejsko יְדִידְיָהּ Yedidyah), je bil po hebrejski Bibliji, Stari zavezi, Koranu in Hadisu čudovito premožen in modri kralj Združenega kraljestva Izrael, ki je nasledil svojega očeta, kralja Davida.
Poglej Herodot in Salomon
Samostan Dioniziat
Samostan Dioniziat (grško, Moní Dionisíou) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Poglej Herodot in Samostan Dioniziat
Sanje
Antonio de Pereda - ''Vitezove sanje'' (1640) Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem.
Poglej Herodot in Sanje
Santorini
Satelitski posnetek Santorinija Santorini 3D Santorini /gr.
Poglej Herodot in Santorini
Satagidija
Satagidija (staroperzijsko: Thataguš, »dežela stotih krav«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, domnevno v gorah sodobnega Irana in Pakistana.
Poglej Herodot in Satagidija
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Herodot in Satrapija
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Poglej Herodot in Sedem čudes starega veka
Semiramida
''Semiramida, babilonska kraljica'', 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone. Semiramida, znana tudi kot Semiramis ali Samuramat, asirska princesa, * okoli 800 pr. n. št., † ? Slavna je bila predvsem po zaslugi starogrških zgodovinarjev in okoli nje so se spletle številne legende.
Poglej Herodot in Semiramida
Severnojadranski Veneti
Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.
Poglej Herodot in Severnojadranski Veneti
Seznam faraonov
Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr.
Poglej Herodot in Seznam faraonov
Seznam geografov
Seznam najbolj znanih geografov zložen po priimkih.
Poglej Herodot in Seznam geografov
Seznam zgodovinarjev
Seznam zgodovinarjev.
Poglej Herodot in Seznam zgodovinarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Herodot in Seznam zgodovinskih vsebin
Sifnijska zakladnica
Sifnijska zakladnica je bila stavba v starogrškem kultnem središču Delfi v Grčiji, ki so jo postavili za daritve polisa ali mestne države Sifnos.
Poglej Herodot in Sifnijska zakladnica
Singidunum
Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.
Poglej Herodot in Singidunum
Sinop
Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.
Poglej Herodot in Sinop
Skilaks
Skilaks iz Karijande (grško Σκύλαξ ὁ Καρυανδεύς, Skílaks ò Kariandeís) je bil grški raziskovalec in pisec iz poznega 6.
Poglej Herodot in Skilaks
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Herodot in Skiti
Smerdis
Smerdis (perzijsko Bardija), perzijski kralj (šahinšah), * ???, † 522 pr. n. št., uzurpator Gaumata pod njegovim imenom namesto njega vladal leta 521 pr. n. št. Smerdis je prevzel grško ime Smerdis ali Smerd(i), ki se pojavilo v Alkajevih in Anakreonovih pesnitvah.
Poglej Herodot in Smerdis
Sobekneferu
Sobekneferu, včasih tudi Neberusobek, je bila sestra faraona Amenemheta IV., ki je po njegovi smrti kot egipčanska faraonka vladala od leta 1806 do 1802 pr.
Poglej Herodot in Sobekneferu
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Poglej Herodot in Sončna ura
Sounion
Rt Sounion (grško Aκρωτήριο Σούνιο - Akrotírio Soúnio; starogrško Άκρον Σούνιον - Άkron Soúnion; latinsko Sunium promonturium; beneško Capo Colonne - Rt stebrov) je rt, ki leži 69 km v smeri jug-jugovzhod od Aten, na najjužnejši točki Atiškega polotoka v Grčiji.
Poglej Herodot in Sounion
Spomenik Nereid
Spomenik Nereid je grobnica s kipi v Ksantosu v Likiji (ki je bila del perzijskega ahemenidskega imperija), blizu današnjega Fethiya v provinci Muğla v Turčiji.
Poglej Herodot in Spomenik Nereid
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Herodot in Stari Egipt
Stari Krim
Stari Krim (rusko Старый Крым, ukrajinsko Старий Крим, krimsko tatarsko Eski Qırım) je majhno zgodovinsko mesto na vzhodu zdaj spornega polotoka Krima, približno 25 km zahodno Feodozije.
Poglej Herodot in Stari Krim
Staroegipčanska mitologija
Raja Staroegipčanska mitologija je zbirka mitov iz Starega Egipta, ki opisujejo dejanja egipčanskih bogov kot sredstvo za razumevanje sveta okoli sebe.
Poglej Herodot in Staroegipčanska mitologija
Staroegipčansko razumevanje duše
Knjige mrtvih Stari Egipčani so verjeli, da je duša (egipčansko ka/ba) sestavljena iz veliko delov.
Poglej Herodot in Staroegipčansko razumevanje duše
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Herodot in Starogrška književnost
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Herodot in Strabon
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Poglej Herodot in Sueški prekop
Sveti odred Tebancev
Sveti odred Tebancev (starogrško:, Hieròs Lókhos) je bila četa izbranih vojakov, sestavljena iz 150 moških parov, ki so v 4.
Poglej Herodot in Sveti odred Tebancev
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Herodot in Svilna pot
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Herodot in Tales
Tavri
Rimskega cesarstva pod Hadrijanom (vladal 117-138 n. št.), na katerem je domovina Tavrov (polotok Krim) označena kot Hersonska Tavrika Tavri (starogrško Ταῦροι, Tauroi) so bili staroveško ljudstvo, v 1.
Poglej Herodot in Tavri
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Herodot in Tir, Libanon
Tirint
Tirint (stara grščina: Τίρυνς; moderna grščina: Τίρυνθα) je arheološko najdišče v Mikenah v Argolidi na Peloponezu, nekaj kilometrov severno od Navpliona.
Poglej Herodot in Tirint
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Herodot in Toskana
Tribali
thumb Tribali so bili močno tračansko pleme, ki je v antični dobi poseljevalo severovzhono Srbijo in severozahodno Bolgarijo.
Poglej Herodot in Tribali
Turdetani
Približno poselitveno ozemlje Turdetanov Visoki relief s podobo ''auletris'', ženske, ki igra na avlos; antična iberska umetnina iz apnenca iz poznega 3. stoletja ali začetka 2. stoletja pr. n. št.; relief je del tako imenovanih skulptur iz Osune, provinca Sevilja, Andaluzija, Španija Turdetani, predrimsko ljudstvo z juga Iberskega polotoka, naseljeno v dolini reke Guadalquivir.
Poglej Herodot in Turdetani
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Herodot in Velika Germanija
Vergina
Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.
Poglej Herodot in Vergina
Verginino Sonce
Verginino sonce (Sun of Vergina), znano tudi kot Zvezda Vergine ali zvezda Argead, je sončni simbol z žarki, ki se je prvič pojavil v starogrški umetnosti obdobja med 6.
Poglej Herodot in Verginino Sonce
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Herodot in Vrtnica
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Herodot in Zakavkazje
Zeliščarstvo
Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.
Poglej Herodot in Zeliščarstvo
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Poglej Herodot in Zgodovina Armenije
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Herodot in Zgodovina geografije
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Herodot in Zgodovina Grčije
Zigurat
Rekonstrukcija fasade na Novosumerskem Velikem Ziguratu v Uru, blizu Nasiriyah, Irak Zigurat (/zɪɡʊˌræt/, Akadsko ziqqurat, zaqāru pomeni "graditi na dvignjenem območju") je bila ogromna struktura, ki so jih gradili v stari mezopotamski dolini in na zahodni iranski planoti in ima obliko stopničaste piramide.
Poglej Herodot in Zigurat
420 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št.
Poglej Herodot in 420 pr. n. št.
485 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 530. pr. n. št. 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. - 480. pr. n. št. - 470. pr. n. št. 460. pr. n. št.
Poglej Herodot in 485 pr. n. št.
Prav tako znan kot Herodot iz Halikarnasa.
, Bitka pri Alaliji, Bitka pri Platajah, Bitka pri Pteriji, Bitka pri Salamini, Bitka pri Termopilah, Bodrum, Bombaž, Bospor, Bosporski most, Brindisi, Buto, Cimet, Dardanele, Darej I., Dauni, Dejok, Dema, Demotska pisava, Didima, Dneper, Dnester, Dodona, Donava, Dorska selitev, Drangijana, Dušik, Dvanajst bogov Olimpa, Dvanajsta egipčanska dinastija, Efez, Ekbatana, Ekshibicionizem, Elektron (zlata zlitina), Enhelejci, Eolci, Epitaf, Esagila, Esterina knjiga, Etruščani, Evdem z Rodosa, Evrazija, Excerpta Constantiniana, Ezop, Fokaja, Fraort, Frigijščina, Gandara, Geografija, Geografija Egipta, Gora Ida (Turčija), Grčija, Grška mitologija, Grški zbor, Grško-perzijske vojne, Grki, Grki na predrimskem Krimu, Gruzija, Hačepsut, Halikarnas, Halkedon, Hamadan, Havara, Hekataj, Heksamilion, Heliopolis, Herajon na Samosu, Heroon, Hestija, Hios, Hipaspisti, Hirkanija, Histasp, Homer, Homerjeva Apoteoza, Ind, Interpretatio graeca, Jacob Jordaens, Jantarska pot, Jatvingi, Jeklo, Johann Joachim Winckelmann, Jonija, Jonska zveza, Jordan (zgodovinar), Kačji steber, Kadeš, Kambiz I., Kambiz II., Kambizova sodba, Kanaan, Kapadokija, Karavanseraj, Karija, Karnak, Kasandana, Kasiti, Kefren, Kelti, Keops, Kerala, Kibela, Kidonija, Kir II., Kjaksar, Klasične Atene, Kolhida, Kouklia, Kraljevska cesta, Kraljica iz Sabe, Krez, Ksantos, Ksenofont, Ksois, Ktezij, Ladak, Latenska kultura, Lebes, Leonid I., Libijska puščava, Lid, Liguri, Likaonija, Likija, Likijci, Likurg, Ljudstva z morja, Makedonija (kraljestvo), Mala Skitija, Mandana Medijska, Manes, Maneton, Marsias, Masageti, Meander (reka), Medijsko cesarstvo, Megalopoli, Grčija, Memfis, Egipt, Meniška skupnost na gori Atos, Menkare, Menkaure, Merenre II., Mesapi, Milet, Množično zunanje izvajanje, Moralia (Plutarh), Mureš, Naburimani, Nafta, Nečerkare, Neit, Neko II., Nekropola v Gizi, Nesmrtniki, Nitokris, Ocean, Odriško kraljestvo, Olint, Orfej in Evridika, Oria, Italija, Pad, Paflagonija, Pafos, Palestinska Sirija, Pamfilija, Partenon, Pasargad, Pelazgi, Pella, Peonija, Periklej, Perzepolis, Pevketi, Piramida, Pireneji, Pitagoreja, Pitija, Pizidija, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pontonski most, Portugalska, Postenje, Proskineza, Prostitucija, Prut, Psametik I., Psametik IV., Pterija, Rdeče morje, Rečna delta, Rimska Britanija, Romunija, Sadjat, Sais, Saki, Salamis, Ciper, Salento, Salomon, Samostan Dioniziat, Sanje, Santorini, Satagidija, Satrapija, Sedem čudes starega veka, Semiramida, Severnojadranski Veneti, Seznam faraonov, Seznam geografov, Seznam zgodovinarjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Sifnijska zakladnica, Singidunum, Sinop, Skilaks, Skiti, Smerdis, Sobekneferu, Sončna ura, Sounion, Spomenik Nereid, Stari Egipt, Stari Krim, Staroegipčanska mitologija, Staroegipčansko razumevanje duše, Starogrška književnost, Strabon, Sueški prekop, Sveti odred Tebancev, Svilna pot, Tales, Tavri, Tir, Libanon, Tirint, Toskana, Tribali, Turdetani, Velika Germanija, Vergina, Verginino Sonce, Vrtnica, Zakavkazje, Zeliščarstvo, Zgodovina Armenije, Zgodovina geografije, Zgodovina Grčije, Zigurat, 420 pr. n. št., 485 pr. n. št..