Kazalo
88 odnosi: Ai-Khanoum, Anat, Anubis, Apolon, Argos (mitologija), Arheološki muzej Konya, Asklepijeva palica, Atena, Cikel Marije Medičejske, Dafnis (luna), Danaa, David (Donatello), Dea Gravida, Dioniz, Družinsko drevo grških bogov, Dvanajst bogov Olimpa, EADS Talarion, Efeb iz Antikitere, Eponim, Etruščanska mitologija, Falus, Galija, Gimnazij (Antična Grčija), Gora Ida (Turčija), Grčija, Grška mitologija, Hatra, Heba, Hera, Herin tempelj, Olimpija, Herma, Hermes (razločitev), Hermes Trismegist, Hestija, Htonično božanstvo, Jacob Jordaens, Kalipso, Keops, Kerikej, Kidonija, Kontrapost, Kriofor, Lekit, Libacija, Likaonija, Lira (glasbilo), Maneton, Meduza (mitologija), Merkur, Merkur (mitologija), ... Razširi indeks (38 več) »
Ai-Khanoum
Ai-Khanoum ali Aï Khānum tudi Ay Khanum, (gospa Luna v uzbeščini), verjetno zgodovinska Aleksandrija na Oxusu, ki je bila morda pozneje imenovana اروکرتیه ali Eucratidia) je bilo eno od glavnih mest grško-baktrijskega kraljestva. Prvi znanstveniki so trdili, da je bil Ai Khanoum ustanovljen v poznem 4.
Poglej Hermes in Ai-Khanoum
Anat
Anat (hebrejsko עֲנָת, ʿĂnāth, feničansko 𐤏𐤍𐤕, ʿAnōt, ugaritsko 𐎓𐎐𐎚, ʿnt, grško, Anath, egipčansko Anit, Antit, Anit, Anti ali Anant) je bila pomembna semitska boginja.
Poglej Hermes in Anat
Anubis
Anubis je bil v staroegipčanski mitologiji sprva bog mrtvih in vladar podzemlja, kasneje pa bog balzamiranja in varuh pokopališč.
Poglej Hermes in Anubis
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Hermes in Apolon
Argos (mitologija)
Argos na freski v Pompejih Argos je v grški mitologiji stooki velikan.
Poglej Hermes in Argos (mitologija)
Arheološki muzej Konya
Arheološki muzej Konya je državni arheološki muzej v Konyi v Turčiji.
Poglej Hermes in Arheološki muzej Konya
Asklepijeva palica
Asklepijeva palica Asklepijeva palica, rimski mitologiji Eskulapova palica je antični simbol, povezan z medicino in astrologijo.
Poglej Hermes in Asklepijeva palica
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Hermes in Atena
Cikel Marije Medičejske
Cikel Marije Medičejske je serija štiriindvajsetih slik Petra Paula Rubensa, ki jih je za luksemburško palačo v Parizu naročila Marija Medičejska, vdova Henrika IV. Rubens je naročilo dobil jeseni 1621.
Poglej Hermes in Cikel Marije Medičejske
Dafnis (luna)
Dafnis (grško Δαφνίς: Dafnís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Hermes in Dafnis (luna)
Danaa
Gustava Klimta Dánaa (starogrško: Danáe) je bila v grški mitologiji hči argoškega kralja Akrizija in Perzejeva mati.
Poglej Hermes in Danaa
David (Donatello)
David je naslov dveh kipov svetopisemskega junaka Davida italijanskega zgodnjerenesančnega kiparja Donatella.
Poglej Hermes in David (Donatello)
Dea Gravida
Dea Gravida ali Dea Tiria Gravida (latinsko za "noseča boginja") je bila bodisi boginja bodisi utelešenje ženske, povezane z razmnoževanjem in plodnostjo.
Poglej Hermes in Dea Gravida
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Hermes in Dioniz
Družinsko drevo grških bogov
Označenih je dvanajst bogov Olimpa in bogovi, ki so vladali svetu (Uran, Kronos, Zevs).
Poglej Hermes in Družinsko drevo grških bogov
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Hermes in Dvanajst bogov Olimpa
EADS Talarion
Talarion je bilo predlagano evropsko vojaško brezpilotno letalo z dolgim dosegom in dolgim časom leta.
Poglej Hermes in EADS Talarion
Efeb iz Antikitere
Efeb iz Antikitere, v muzeju uradno imenovan Antikythera Youth, je bronasti kip mladeniča, ki ga je leta 1900 odkrila nabiralka spužev na območju brodoloma ob otoku Antikitera v Grčiji.
Poglej Hermes in Efeb iz Antikitere
Eponim
Eponimi (grško eponymon.
Poglej Hermes in Eponim
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Hermes in Etruščanska mitologija
Falus
Falus je penis (zlasti v pokončnem položaju), predmet, ki spominja na penis, ali mimetična slika pokončnega penisa.
Poglej Hermes in Falus
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Hermes in Galija
Gimnazij (Antična Grčija)
Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.
Poglej Hermes in Gimnazij (Antična Grčija)
Gora Ida (Turčija)
Gora Ida (turško Kazdağı, izgovorjeno, kar pomeni "Gosja gora", Kaz Dağları ali Karataş Tepesi) je gora v severozahodni Turčiji, približno 32 km jugovzhodno od ruševin Troje, ob severni obali zaliva Edremit.
Poglej Hermes in Gora Ida (Turčija)
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Hermes in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Hermes in Grška mitologija
Hatra
Hatra (aramejsko ḥṭr’, arabsko الحضر) je bila antično mesto v severni iraški pokrajini Džazira in antični perzijski provinci Hvarvaran.
Poglej Hermes in Hatra
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Hermes in Heba
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Hermes in Hera
Herin tempelj, Olimpija
Herin tempelj v Olimpiji ali Herajon je antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen boginji Heri, kraljici grških bogov.
Poglej Hermes in Herin tempelj, Olimpija
Herma
Herma (starogrško ἑρμῆς, množina: Ἑρμαῖ hermai) je skulptura z glavo in morda torzo nad ploskim kvadratnim spodnjim delom, na katerem so na primerni višini vklesane moške genitalije.
Poglej Hermes in Herma
Hermes (razločitev)
Hermes ima več pomenov.
Poglej Hermes in Hermes (razločitev)
Hermes Trismegist
Hermes Trismegist Hermes Trismegistus (Hermês ho Trismégistos: »Hermes Trikrat Veličastni«) naj bi bil stari egiptovski teolog, filozof in pisec, ki naj bi deloval okoli 2.
Poglej Hermes in Hermes Trismegist
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Hermes in Hestija
Htonično božanstvo
Htóničen (iz grških χθόνιος khthonios – 'v ali pod zemljo', od χθών khthōn – 'zemlja'), dobesedno pomeni »podzemni«.
Poglej Hermes in Htonično božanstvo
Jacob Jordaens
Jacob (Jacques) Jordaens, flamski slikar, risar in oblikovalec tapiserij, * 19. maj 1593, Antwerpen, † 18. oktober 1678, Antwerpen Znan je bil po svojih zgodovinskih slikah, žanrskih prizorih in portretih.
Poglej Hermes in Jacob Jordaens
Kalipso
Kalipso (grško Καλυψώ, Kalypsō) je bila v grški mitologiji nimfa, ki je živela na otoku Ogigija, kjer je več let zadrževala Odiseja.
Poglej Hermes in Kalipso
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja.
Poglej Hermes in Keops
Kerikej
Kerikej Kerikej (☤) (lat. caduceus, grško κηρύκειον) ali Hermesova palica je kratka prerokova palica, prepletena z dvema kačama v obliki dvojne vijačnice, včasih okrašena s krili.
Poglej Hermes in Kerikej
Kidonija
Izkopavanja minojskega mesta Kidonija. Kastelli-četrt: Hania, Kreta, Grčija Kidonija je bila starodavna mestna država na severozahodni obali otoka Kreta.
Poglej Hermes in Kidonija
Kontrapost
Kontrapost (it. contrapposto - nasrotnost) se nanaša na pozo človeškega telesa v stoječem položaju, v katerem človek stoji naslonjen na eno nogo, druga pa je blago pokrčena.
Poglej Hermes in Kontrapost
Kriofor
V starogrškem kultu je kriofor (grško κριοφόρος) ali criophorus, "nosač ovna", figura, ki spominja na slovesno žrtvovanje ovna.
Poglej Hermes in Kriofor
Lekit
Lekit iz okoli leta 500 pr. n. št., Arheološki muzej v Atenah Lekit (grško Λήκυθος) je oblika starogrške keramične posode, ki spada med manjše poslikane vaze.
Poglej Hermes in Lekit
Libacija
Libacija je ritualno zalivanje tekočine (npr. mleka ali druge tekočine, kot je koruzna moka, pomešana z vodo) ali zrnja, kot je riž, kot daritev bogu ali duhu ali v spomin na mrtve.
Poglej Hermes in Libacija
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Poglej Hermes in Likaonija
Lira (glasbilo)
Muza igra na liro Lira, (gr., lyra), starogrško glasbilo na strune, napete na okvir v obliki jarma.
Poglej Hermes in Lira (glasbilo)
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Hermes in Maneton
Meduza (mitologija)
Meduza, kot jo je upodobil Caravaggio. Meduza (grško Μέδουσα) je bila v grški mitologiji ena izmed treh sester gorgon, grozna pošast s kačami namesto las.
Poglej Hermes in Meduza (mitologija)
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Hermes in Merkur
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Poglej Hermes in Merkur (mitologija)
Merkur in Argos (Jordaens)
Merkur in Argos je slika flamskega baročnega slikarja Jacoba Jordaensa, naslikana okoli leta 1620.
Poglej Hermes in Merkur in Argos (Jordaens)
Možic (označba)
Možic na Storžiču Možic, ki označuje vrh gore Možic je umetno postavljen kup kamenja in je zelo stara oznaka za smer, ki se uporablja po vsem svetu.
Poglej Hermes in Možic (označba)
Mohor
Mohor je moško osebno ime.
Poglej Hermes in Mohor
Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
Poglej Hermes in Nabu
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Hermes in Olimp
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Hermes in Olimpija, Grčija
Orfej in Evridika
Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.
Poglej Hermes in Orfej in Evridika
Oven (ozvezdje)
Oven je ozvezdje živalskega kroga.
Poglej Hermes in Oven (ozvezdje)
Palmeta
Palmeta je motiv v dekorativni umetnosti, ki v svoji najbolj značilni obliki spominja na pahljačasti list palme.
Poglej Hermes in Palmeta
Pan
panovo piščal. Rimska kopija starogrškega kipa iz 2. stoletja pr. n. št. Pan (grš. Πάν, lat. Pan) je v grški mitologiji bog divjine, gozda, pastirjev, čred, pašnikov, lova in pastoralne glasbe, hkrati pa tudi sopotnik nimfam.
Poglej Hermes in Pan
Papež Janez II.
Janez II., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 470 Rim, Lacij, Italija (Zahodnorimsko cesarstvo); † 8. maj 535 Rim, Italsko kraljestvo.
Poglej Hermes in Papež Janez II.
Parisova sodba (Rubens)
Parisova sodba je ena od številnih slik, ki jih je naslikal Peter Paul Rubens, ki se ne ujemajo z 22 upodobitvami teme, pripisane Lucasu Cranachu starejšemu.
Poglej Hermes in Parisova sodba (Rubens)
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Hermes in Partsko cesarstvo
Pelops
Pelops Pelops (Pelopas (Pelops)) je v grški mitologiji najprej kralj Ahaje, nato Pise, po mnenju večine tudi ustanovitelj in utemeljitelj olimpijskih iger.
Poglej Hermes in Pelops
Perzefona
Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.
Poglej Hermes in Perzefona
Perzefonin sarkofag
Perzefonin sarkofag je rimski marmorni sarkofag iz prve četrtine 3.
Poglej Hermes in Perzefonin sarkofag
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Poglej Hermes in Perzej
Plejade (mitologija)
Elihuja Vedderja, 1885 Plejade (starogrško: Pleiádes), spremljevalke Artemide, so bile hčere titana Atlasa in okeanide Plejone, rojene na gori Silene.
Poglej Hermes in Plejade (mitologija)
Pomeni imen asteroidov: 69001–70000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 69001 do 70000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Hermes in Pomeni imen asteroidov: 69001–70000
Praksitel
Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.
Poglej Hermes in Praksitel
Praksitelov Hermes
Hermes z malim Dionizom, znan tudi kot Praksitelov Hermes ali Hermes iz Olimpije, je antični grški kip Hermesa in dojenčka Dioniza, ki so ga odkrili leta 1877 v ruševinah Herinega templja v Olimpiji v Grčiji.
Poglej Hermes in Praksitelov Hermes
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Hermes in Prometej
Ptolemajev pokal
Spredaj Zadaj Ptolemajev pokal (francosko: Coupe des Ptolémées) je oniksova kameja — pokal z dvema ročajema ali kantaros.
Poglej Hermes in Ptolemajev pokal
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Hermes in Rimska mitologija
Saturnalije
Saturnalije so bile starodavni rimski praznik v čast boga Saturna, ki je potekal 17.
Poglej Hermes in Saturnalije
Serapeum
Serapeum ali serapejon je tempelj ali druga verska ustanova, posvečena helenistično-egipčanskemu bogu Serapisu, ki združuje vidike Ozirisa in Apisa v počlovečeni obliki ter so jo sprejeli ptolemejski Grki v Aleksandriji.
Poglej Hermes in Serapeum
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Hermes in Seznam verskih vsebin
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Hermes in Starogrška arhitektura
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Hermes in Starogrška književnost
Stavba avstrijskega Parlamenta
Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija).
Poglej Hermes in Stavba avstrijskega Parlamenta
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Hermes in Suza, Perzija
Term (arhitektura)
V klasični arhitekturi je term ali termova figura človeška glava in poprsje, ki se nadaljuje kot oblika, ki je podobna kvadratnemu stožčastemu stebru.
Poglej Hermes in Term (arhitektura)
Tihe
Kip Tihe Tihe (rimska Fortuna) je v grški mitologiji boginja, ki podeljuje srečo in obilje mestu ter tako uravnava njegovo usodo.
Poglej Hermes in Tihe
Veles (bog)
Veles ali Volos je bil slovanski bog, ki je bil hkrati bog podzemlja in bog bogastva, obenem pa tudi bog živine in vojne in je lahko prevzemal podobo zmaja, kačeKropej Monika (2005).
Poglej Hermes in Veles (bog)
Vergina
Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.
Poglej Hermes in Vergina
Vklenjeni Prometej
Mnogi dvomijo, da je Ajshil avtor te drame, kajti od drugih njegovih dram se precej razlikuje – predvsem v motiviki; ni v skladu z njegovo religioznostjo (ni pravice, Dike, ki po navadi poskrbi, da je na koncu vse izravnano, v ravnovesju).
Poglej Hermes in Vklenjeni Prometej
Vklenjeni Prometej (Jordaens)
Vklenjeni Prometej je slika flamskega baročnega slikarja iz Antwerpa, Jacoba Jordaensa (1593–1678) in je eden od eksponatov v baročnem oddelku muzeja Wallraf-Richartz v Kölnu.
Poglej Hermes in Vklenjeni Prometej (Jordaens)
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Hermes in Zevs