Kazalo
102 odnosi: Aes grave, Ahemen, Ambulantni vozel, Andaluzija, Antisten, Arheološki muzej Konya, Armensko kraljestvo (antika), Ate, Atena, Aventinski grič, Belvederski torzo, Castro de Santa Trega, Cádiz, Diogen iz Sinope, Dvanajst bogov Olimpa, Dvorana kraljestev, Dvorec Novo Celje, Enej, Anhiz in Askanij, Eskvilinska Venera, Fajstos, Farnesejev Atlas, Flora, Gibraltar, Giovanni Pisano, Heba, Heraclea Lyncestis, Heraklej, Heraklej pri počitku, Hercules, Herišef, Herkul (hrošč), Herkul (ozvezdje), Herkul (razločitev), Herkulov stolp, Herkulov tempelj, Aman, Herkulov vodnjak, Ljubljana, Himera (mesto), Italijanski renesančni vrt, Izmišljena oseba, Izrael, Janez Zupančič (slikar), Kačji steber, Kastor in Polidevk, Kemično orožje, Kition, Klasična Grčija, Komod, Konjeniški kip Kristjana V., Konstantinopelski hipodrom, Konstantinopelsko obzidje, ... Razširi indeks (52 več) »
Aes grave
Aes grave (slovensko težak bron) je izraz, s katerim numizmatiki označujejo ulite bronaste kovance, ki so bili v 4.
Poglej Herkul in Aes grave
Ahemen
Ahemen (staroperzijsko Haxāmaniš) je bil eponimni mitološki začetnik Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, * okoli 705 pr.
Poglej Herkul in Ahemen
Ambulantni vozel
Ambulantni vozel je enostaven povezovalni vozel, ki se uporablja za privezovanje vrvi in linij na predmete.
Poglej Herkul in Ambulantni vozel
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Herkul in Andaluzija
Antisten
Antisten, starogrški filozof,, * ok.
Poglej Herkul in Antisten
Arheološki muzej Konya
Arheološki muzej Konya je državni arheološki muzej v Konyi v Turčiji.
Poglej Herkul in Arheološki muzej Konya
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Herkul in Armensko kraljestvo (antika)
Ate
Ate (Até) je v grški mitologiji boginja nesreče.
Poglej Herkul in Ate
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Herkul in Atena
Aventinski grič
Aventinski grič (/ˈævɪntaɪn, -tɪn/; latinsko Collis Aventinus; italijansko Aventino) je eden od sedmih gričev, na katerih je bil zgrajen stari Rim.
Poglej Herkul in Aventinski grič
Belvederski torzo
Belvederski torzo je fragment marmornega kipa golega moškega, na sprednji strani baze podpisanega z »Apollonios, sin Nestorja atenskega«, ki v antični literaturi ni omenjen.
Poglej Herkul in Belvederski torzo
Castro de Santa Trega
Castro de Santa Trega je galicijska utrdba in arheološko najdišče na pobočjih gore Santa Trega.
Poglej Herkul in Castro de Santa Trega
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Poglej Herkul in Cádiz
Diogen iz Sinope
Diogen iz Sinope (tudi Diogenes) (Diogénes hó Sinopeús), tudi Diogen Kinik, grški filozof, * 412 ali 403 pr. n. št., Sinope (današnji Sinop, Turčija), † 323 pr. n. št., Korint.
Poglej Herkul in Diogen iz Sinope
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Herkul in Dvanajst bogov Olimpa
Dvorana kraljestev
Salón de Reinos (v prevodu Dvorana kraljestev) ali salón grande ('velika dvorana') je stavba iz 17.
Poglej Herkul in Dvorana kraljestev
Dvorec Novo Celje
Dvorec oz.
Poglej Herkul in Dvorec Novo Celje
Enej, Anhiz in Askanij
Enej, Anhiz in Askanij ali Enej z očetom in sinom beži iz Troje je skulptura italijanskega umetnika Giana Lorenza Berninija, ustvarjena ok.
Poglej Herkul in Enej, Anhiz in Askanij
Eskvilinska Venera
Eskvilinska Venera, na kateri je upodobljena boginja Venera (tj. grška Afrodita), je manjša rimska gola marmornata skulptura ženske v sandalih in pokrivalu z diademom.
Poglej Herkul in Eskvilinska Venera
Fajstos
Fajstos ali Fajst (Faistós), prečrkovano tudi Phaestos, Festos in, je bronastodobno arheološko najdišče pri sodobnem Fajstosu, občini v južni osrednji Kreti.
Poglej Herkul in Fajstos
Farnesejev Atlas
Farnesejev Atlas je rimska kopija marmornega helenističnega kipa iz 2.
Poglej Herkul in Farnesejev Atlas
Flora
Rembrandtova upodobitev, 1634 Flora je v rimski mitologiji boginja cvetja in pomladi.
Poglej Herkul in Flora
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Herkul in Gibraltar
Giovanni Pisano
Giovanni Pisano, italijanski kipar, slikar in arhitekt, * 1250, † 1315, ki je delal v mestih Pisa, Siena in Pistoia.
Poglej Herkul in Giovanni Pisano
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Herkul in Heba
Heraclea Lyncestis
Antična Via Egnatia Heraclea Lyncestis (tudi Herakleia Lynkestis) je zgodovinsko mesto, ustanovljeno pod Filipom II. Makedonskim sredi 4. stoletja pred našim štetjem na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva.
Poglej Herkul in Heraclea Lyncestis
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Herkul in Heraklej
Heraklej pri počitku
Heraklej pri počitku ali Farnezijski Heraklej (italijansko Ercole Farnese) je antični kip Herkula, verjetno povečana kopija, izdelana v zgodnjem 3.
Poglej Herkul in Heraklej pri počitku
Hercules
Hercules (slovensko Herkul) je lahko.
Poglej Herkul in Hercules
Herišef
Herišef Srebrn kip Herišefa, Louvre, Pariz Herišef ali Heršef (egipčansko Ḥry-š.
Poglej Herkul in Herišef
Herkul (hrošč)
Herkul (znanstveno ime Dynastes hercules) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po tropskih gozdovih Srednje Amerike, Malih Antilov in severnega dela Južne Amerike.
Poglej Herkul in Herkul (hrošč)
Herkul (ozvezdje)
Herkul je drugo največje od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Herkul in Herkul (ozvezdje)
Herkul (razločitev)
Herkul je lahko.
Poglej Herkul in Herkul (razločitev)
Herkulov stolp
Herkulov stolp (špansko Torre de Hércules) je najstarejši obstoječi svetilnik.
Poglej Herkul in Herkulov stolp
Herkulov tempelj, Aman
Herkulov tempelj, znan tudi kot Veliki tempelj v Amanu, je starodavni rimski tempelj, posvečen Herkulu, ki stoji v središču Amanske citadele nasproti Jordanskega arheološkega muzeja.
Poglej Herkul in Herkulov tempelj, Aman
Herkulov vodnjak, Ljubljana
Herkulov vodnjak stoji na Starem trgu v Ljubljani, na razširjenem delu pred Stiškim dvorcem.
Poglej Herkul in Herkulov vodnjak, Ljubljana
Himera (mesto)
Himera (grško: Ἱμέρα) je bilo veliko in pomembno starogrško mesto na severni obali Sicilije ob izlivu istoimenske reke (sodobna Imera Settentrionale) med Panormusom (sodobni Palermo) in Cephaloediumom (sodobni Cefalù) v občini (comune) Termini Imerese.
Poglej Herkul in Himera (mesto)
Italijanski renesančni vrt
Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15.
Poglej Herkul in Italijanski renesančni vrt
Izmišljena oseba
Izmišljena oseba (tudi namišljena oseba) je vsaka oseba, ki nastopa v umetniškemu delu.
Poglej Herkul in Izmišljena oseba
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Herkul in Izrael
Janez Zupančič (slikar)
Janez Zupančič (tudi Johannes Suppantschitsch), slovenski slikar, deloval 1717~1739, * Šentvid pri Stični, † Ljubljana.
Poglej Herkul in Janez Zupančič (slikar)
Kačji steber
Kačji steber (starogrško Τρικάρηνος Ὄφις, Τrikarenos Οphis, "triglava kača";Τρικάρηνος ὄφις ὁ χάλκεος, i.e.
Poglej Herkul in Kačji steber
Kastor in Polidevk
Kastor in Polidevk (ali v latinščini Poluks) sta bila polbrata dvojčka v grški in rimski mitologiji znana kot Dioscuri ali Dioskouroi.
Poglej Herkul in Kastor in Polidevk
Kemično orožje
Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Herkul in Kemično orožje
Kition
Kition (grško, Kítion, feničansko 𐤊𐤕, kt, ali 𐤊𐤕𐤉, kty,Yon, Marguerite; Childs, William A. P. (november 1997). Bulletin of the American Schools of Oriental Research. 308 (308): 11. doi: 10.2307/1357405. JSTOR 1357405. S2CID 156694103. latinsko) je bilo mestno kraljestvo na južni obali Cipra na mestu sedanje Larnake.
Poglej Herkul in Kition
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Herkul in Klasična Grčija
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Herkul in Komod
Konjeniški kip Kristjana V.
Konjeniški kip Kristjana V., ki stoji v središču trga Kongens Nytorv, je najstarejši od petih konjeniških kipov danskih monarhov v Københavnu na Danskem.
Poglej Herkul in Konjeniški kip Kristjana V.
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Poglej Herkul in Konstantinopelski hipodrom
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Herkul in Konstantinopelsko obzidje
Korintski prekop
Korintski prekop je prekop, ki povezuje Korintski zaliv s Saronskim zalivom oziroma Jonsko morje z Egejskim morjem.
Poglej Herkul in Korintski prekop
Krstilnica v Pisi
Krstilnica sv.
Poglej Herkul in Krstilnica v Pisi
Kvadrans
Aes grave kvadrans približno iz leta 275-270 pr. n. št. galeje in tri pike Apulije, Luceria, okoli leta 220 pr. n. št. Avgustov kvadrans Domicijanov kvadrans Kvadrans (latinsko, slovensko četrtak) je bil bronast rimski kovanec, vreden četrtino asa.
Poglej Herkul in Kvadrans
La Coruña
La Coruña (galicijsko:, špansko La Coruña je mesto in občina Galicije v Španiji. La Coruña je najštevilčneje naseljeno mesto v Galiciji, druga najbolj naseljena občina v avtonomni skupnosti oz. sedemnajsta v državi. Mesto je glavno mesto istoimenske province, ki je od 16.
Poglej Herkul in La Coruña
Latinci
Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.
Poglej Herkul in Latinci
Leptis Magna
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Poglej Herkul in Leptis Magna
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Herkul in Liguri
Ljubezni bogov
Ljubezni bogov je monumentalen cikel fresk, ki ga je dokončal bolonjski umetnik Annibale Carracci in njegova delavnica v galeriji Farnese, ki je v zahodnem krilu palače Farnese, danes francoskega veleposlaništva v Rimu.
Poglej Herkul in Ljubezni bogov
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Herkul in Maksimijan
Marmor cipollino
Vzorec marmorja cipollino iz stebra Maksencijeve bazilike, Rimski forum, Rim. Karistijski marmor ali marmor cipollino je dobil ime v dobi renesanse po čebuli (italijansko: cipolla), današnje ime pa ustreza latinskemu imenu marmor carystium ali marmor iz Karystosa in tudi marmor styrum.
Poglej Herkul in Marmor cipollino
Mars (mitologija)
Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.
Poglej Herkul in Mars (mitologija)
Mesapi
Stari Grki Mesapska keramika, Arheološki muzej Orie, Apulija, Italija Mesapsko pokopališče v Egnatii, Apulija, Italija Mesapi (grško: Μεσσάπιοι, latinsko: Messapii), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo okolico Salenta v sedanji italijanski regiji Apuliji na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Herkul in Mesapi
Mildenhalldski zaklad
Mildenhallski zaklad je velika zbirka 34 mojstrovin rimske srebrne namizne posode iz 4.
Poglej Herkul in Mildenhalldski zaklad
Minerva (božanstvo)
Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.
Poglej Herkul in Minerva (božanstvo)
Mitil
Mitil (grško: Μύτιλος, kralj ilirskega Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 270 pr. n. št. do leta 231 pr. n. št.. Datuma rojstva in smrti nista znana. Mitil je bil verjetno sin kralja Monunija in drugi ilirski vladar, ki je po Monuniju leta 270 pr.
Poglej Herkul in Mitil
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Herkul in Mitologija
Mjolnir
kladiva, verjetno najdenega v Kabbarpu pri Staffanstorpu v pokrajini Skåne, Švedska, ki je nekoč pripadalo zbirki barona Claesa Kurcka. Arthurja Rackhama, 1907. Mjolnir (iz staronordijščine Mjǫllnir) je v nordijski mitologiji kladivo boga strele in groma Thora, ki se uporablja kot uničujoče orožje in kot božansko orodje za zagotavljanje blagoslovov.
Poglej Herkul in Mjolnir
Nacionalni arheološki muzej Neaplja
Nacionalni arheološki muzej Neaplja (italijansko Museo Archeologico Nazionale di Napoli) je pomemben italijanski arheološki muzej, zlasti za najdbe iz rimskega obdobja.
Poglej Herkul in Nacionalni arheološki muzej Neaplja
Nemrut
Nemrut ali Nemrud (turščina: Nemrut Dagi; armenščina: Նեմրութ լեռ) je 2.134 m visoka gora v jugovzhodni Turčiji, znana po vrhu, kjer stoji več velikih kipov, za kar se predvideva, da je kraljeva grobnica iz 1.
Poglej Herkul in Nemrut
Neronov kolos
Lega Neronovega kolosa na karti Rima Neronov kolos (latinsko) je bil ogromen, 30 m visok bronast kip cesarja Nerona (vladal 37-68 n. št.), ki je stal v preddverju njegove vile Domus Aurea na severni strani Palatina.
Poglej Herkul in Neronov kolos
Nicola Pisano
Nicola Pisano (imenovan tudi Niccolò Pisano, Nicola de Apulia ali Nicola Pisanus, 1220/1225 - 1284) je bil italijanski kipar in arhitekt, katerega delo je zaznamovano s klasičnim rimskim kiparskim slogom.
Poglej Herkul in Nicola Pisano
Noto
Noto (sicilsko Notu; latinsko Netum) je mesto in občina s 24.000 prebivalci v pokrajini Sirakuze na Siciliji v Italiji.
Poglej Herkul in Noto
Novo Celje
Novo Celje je naselje ob Dobriši vasi med Celjem in Žalcem.
Poglej Herkul in Novo Celje
Oešo
Oešo (baktrijsko Οηϸο) je božanstvo, upodobljeno na kovancih iz 2.
Poglej Herkul in Oešo
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Herkul in Olomuc
Palača Prosperi-Sacrati
Portal palače Prosperi-Sacrati Palača Prosperi-Sacrati je renesančna palača v središču Ferrare v deželi Emilija – Romanja v Italiji.
Poglej Herkul in Palača Prosperi-Sacrati
Palatinski grič
Palatinski grič (/ ˈpælətaɪn /; latinsko Collis Palatium ali Mons Palatinus; italijansko Palatino) je srednji med najstarejšimi rimskimi sedmimi griči in eden najstarejših delov mesta, imenovan tudi »prvo jedro rimskega imperija«.
Poglej Herkul in Palatinski grič
Papež Hadrijan VI.
Hadrijan VI. (rojen kot Adriaan Florenszoon Boeyens; tudi Adriano de Florensz Dedel ali D'Edel), nizozemski rimskokatoliški duhovnik, škof, pedagog, kardinal, teolog, filozof in papež, * 2. marec 1459, Utrecht, † 14. september 1523, Rim.
Poglej Herkul in Papež Hadrijan VI.
Pokrajinski muzej Celje
Pokrajinski muzej Celje (kratica PMC) je muzejska ustanova, javni zavod s sedežem v Knežjem dvorcu v Celju, ki raziskuje, hrani in prezentira kulturno dediščino širše celjske regije iz obdobja do prve svetovne vojne.
Poglej Herkul in Pokrajinski muzej Celje
Pomeni imen asteroidov: 160001–170000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 160.001 do 170.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Herkul in Pomeni imen asteroidov: 160001–170000
Poslednja sodba (Michelangelo)
Poslednja sodba (italijansko: Il Giudizio Universale) je freska italijanskega renesančnega slikarja Michelangela, ki pokriva celotno steno Sikstinske kapele v Vatikanu.
Poglej Herkul in Poslednja sodba (Michelangelo)
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Herkul in Rimska mitologija
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Herkul in Rimski triumf
Rog izobilja
Rog izobilja, ki ga drži rimska boginja Ekvita na zadnji strani kovanca iz dobe rimskega cesarja Klavdija II. Rog izobilja (Latinsko: cornu copiae), tudi cornucopia je bil v klasični antiki simbol obilja in prehrane, pogosto velika posoda v obliki roga, iz katerega se prelivajo pridelki, cvetovi ali oreščki, in sega v čas 5.
Poglej Herkul in Rog izobilja
Samostan sv. Marka, Leon
Samostan svetega Marka (špansko Convento de San Marcos) je bil samostan v Leónu v Španiji, danes delujoč luksuzni hotel parador.
Poglej Herkul in Samostan sv. Marka, Leon
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Herkul in Sevilja
Stolnični trg, Pisa
Trg čudežev uradno znana kot Stolnični trg (Piazza del Duomo), je obzidano 8,87 hektarjev veliko območje v Pisi v Toskani v Italiji, priznano kot pomembno središče evropske srednjeveške umetnosti in eden najlepših arhitekturnih kompleksov na svetu.
Poglej Herkul in Stolnični trg, Pisa
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Poglej Herkul in Tarakonska Hispanija
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Herkul in Tarz
Trg Kongens Nytorv
Kongens Nytorv (Kraljevi novi trg) je javni trg v Københavnu na Danskem, v središču mesta na koncu ulice za pešce Strøget.
Poglej Herkul in Trg Kongens Nytorv
Tuscania
Tuscania je mesto in občina v provinci Viterbo, pokrajini Lacij v Italiji.
Poglej Herkul in Tuscania
Usta resnice
Usta resnice. Usta resnice (italijansko Bocca della Verità) so okrogla marmornata maska v Rimu, ki stoji ob levi steni stebrišča v baziliki Svete Marije v Kosmedinu, na trgu Piazza della Bocca della Verità, kjer se je v antičnih časih nahajala tržnica z živino Forum Boarium.
Poglej Herkul in Usta resnice
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Herkul in Ustanovitev Rima
Vatikanski muzeji
Vatikanski muzeji (latinsko Musea Vaticana, italijansko Musei Vaticani) so muzeji krščanstva in galerije v mestu Vatikan.
Poglej Herkul in Vatikanski muzeji
Velikan iz Cerne Abbasa
Velikan iz Cerne Abbasa iz zraka Velikan iz Cerne Abbasa je figura na hribu v bližini vasi Cerne Abbas v Dorsetu v Angliji.
Poglej Herkul in Velikan iz Cerne Abbasa
Vergina
Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.
Poglej Herkul in Vergina
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Poglej Herkul in Vezuv
Vila d'Este
Villa d'Este je vila iz 16.
Poglej Herkul in Vila d'Este
Volubilis
Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.
Poglej Herkul in Volubilis
XXII. legija Primigenia
XXII.
Poglej Herkul in XXII. legija Primigenia
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Herkul in Zevs
532 Herkulina
523 Herkulina (mednarodno ime 532 Herculina) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Herkul in 532 Herkulina
Prav tako znan kot Herkules.