Kazalo
206 odnosi: Ad abolendam, Ad exstirpanda, Aleksander iz Neckhama, Aleksej I. Komnen, Aleksiada, Alfonz X. Kastiljski, Ana Klevska, Antonio Pérez, Arnold Brešijski, As-Sabah, Asasini, Šapur II., Štefan II. Kotromanić, Šuf, Češka (zgodovinska dežela), Črnogorski mučenci, Balthasar Gérard, Baruch Spinoza, Basarab I. Vlaški, Batavia (ladja, 1628), Bitka pri Draču (1081), Božanska komedija, Boetij, Bona Sforza, Cantate Domino, Cartagena, Kolumbija, Celibat, Cerkovna ordninga, Cerkveni učitelji, Civitas, Cosimo Boscaglia, Crux gemmata, Cum ex apostolatus officio, Divriği, Drugi nicejski koncil, Drugo bolgarsko cesarstvo, Druzi, Ekskomunikacija, Eminenti apostolatus specula, Evangelij, Evangelij po Petru, Evnomij iz Kizika, Fajum, Filip II. Francoski, Florentinski koncil, Fotijeva shizma, Francoske verske vojne, Frequens, Gabrijel Malagrida, Galilejev primer, ... Razširi indeks (156 več) »
Ad abolendam
Ad abolendam ("Za izkoreninjenje" ali "Za odpravo" po prvi vrstici, Za izkoreninjenje različnih izprijenih krivoverstev, ali Za odpravo različnih krivoverskih popačenosti) je bil odlok in bula Lucija III., ki jo je napisal v Veroni in dal na svetlo 4.
Poglej Herezija in Ad abolendam
Ad exstirpanda
Ad exstirpanda je papeška bula, ki jo je napisal papež Inocenc IV. in izdal 15. maja 1252; pozneje sta bulo potrdila še dva druga papeža: papež Aleksander IV. (30. november 1259) in papež Klemen IV. (3. november 1265).
Poglej Herezija in Ad exstirpanda
Aleksander iz Neckhama
Aleksander iz Neckhama (latinsko Alexander Nequam), poznan tudi kot Alexander Neckam, angleški znanstvenik in teolog, * 8. september 1157, Saint Albans, Anglija, † 31. marec 1217, Kempsey, grofija Worcestershire, Anglija.
Poglej Herezija in Aleksander iz Neckhama
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Herezija in Aleksej I. Komnen
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Herezija in Aleksiada
Alfonz X. Kastiljski
Alfonz X. Kastiljski (tudi Alfons, Alfonso El Sabio (A. Modri), A. Astronom), špansko-nemški kralj, * 23. november 1221, Burgos, (ali Toledo), Španija, † 4. april 1284, Sevilla.
Poglej Herezija in Alfonz X. Kastiljski
Ana Klevska
Anna Klevska (* 22. september 1515 v Düsseldorfu; † 16. julij 1557 na gradu Richmond House, Whitehall, London) je bila druga, od treh hčera Johanna III., vojvode gradu Jülich-Kleve († 1539), in Marije von Jülich († 1543).
Poglej Herezija in Ana Klevska
Antonio Pérez
Antonio Pérez del Hierro (Madrid, Španija; 1540 – Pariz, Francija; 7. april 1611) je bil državni sekretar Španije v času vladavine Filipa II.
Poglej Herezija in Antonio Pérez
Arnold Brešijski
Arnold Brešijski oziroma Arnold Breški (Arnaldo da Brescia; Arnaldus Brixiensis; Bresciai Arnold; Арнольд Брешианский; Arnold von Brescia; Arnold of Brescia)), italijanski teolog in avguštinski regularni kanonik, ki je bil obsojen kot heretik; * okoli 1090 Brescia (Papeška država Sveto rimsko cesarstvo); † okoli 1155 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Herezija in Arnold Brešijski
As-Sabah
Hasan Ben Ibn as-Sabah, perzijski heretik, * okoli 1034 (1056), † 1124.
Poglej Herezija in As-Sabah
Asasini
Asasini (tudi Hašišini) so bili muslimanska verska in politična sekta.
Poglej Herezija in Asasini
Šapur II.
Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr, novoperzijsko شاپور, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.
Poglej Herezija in Šapur II.
Štefan II. Kotromanić
Štefan II.
Poglej Herezija in Štefan II. Kotromanić
Šuf
Beit ed-Din Grad Musa Šuf (večkrat zasledimo tudi) se imenuje južno vznožje Libanonskega gorovja in leži jugovzhodno od Bejruta in poleg goratih predelov vključuje ozek obalni pas z mestom Damur.
Poglej Herezija in Šuf
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Herezija in Češka (zgodovinska dežela)
Črnogorski mučenci
Črnogorski mučenci (Martiret e Karadkut; The Martyrs of Karadak) so krščansko-katoliški mučenci s področja Skopske Črne gore ali Karadaka na Kosovu.
Poglej Herezija in Črnogorski mučenci
Balthasar Gérard
Balthasar Gérard, * 1557, Vuillafans, Franche-Comté, Španija (danes Francija), † 14. julij 1584, Delft, Nizozemska republika.
Poglej Herezija in Balthasar Gérard
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Poglej Herezija in Baruch Spinoza
Basarab I. Vlaški
Basarab I. ali Basarab Ustanovitelj (romunsko Basarab Întemeietorul) je bil vojvoda in kasneje neodvisen vladar Vlaške, ki je vladal približno od leta 1310 do 1352, * ni znano, † 1352.
Poglej Herezija in Basarab I. Vlaški
Batavia (ladja, 1628)
Batavia je bila ladja nizozemske vzhodnoindijske družbe (VOC).
Poglej Herezija in Batavia (ladja, 1628)
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Poglej Herezija in Bitka pri Draču (1081)
Božanska komedija
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.
Poglej Herezija in Božanska komedija
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Poglej Herezija in Boetij
Bona Sforza
Bona Sforza d'Aragona je bila druga žena poljskega kralja Sigismunda I. Starega in kot taka kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 2. februar 1494, Vigevano, Milanska vojvodina, † 19. november 1557, Bari, Neapeljsko kraljestvo.
Poglej Herezija in Bona Sforza
Cantate Domino
Cantate Domino) je papeška bula, ki jo je izdal Evgen IV. 4. februarja 1441 na Florentinskem koncilu kot Odlok za etiopske Kopte. V njej izraža veselje nad zedinjenjem več bližnjevzhodnih krščanskih Cerkva in Armencev. V njej so naštete točke obvezne veroizpovedi kakor tudi prepričanje, da “Extra Ecclesiam nulla salus”, po čemer bula buri duhove tudi danes.
Poglej Herezija in Cantate Domino
Cartagena, Kolumbija
Cartagena, mesto znano že od kolonialne dobe kot Cartagena de Indias (špansko:, je mesto in glavno pristanišče na severni obali Kolumbije v Karibski naravni regiji. Strateška lokacija mesta med rekama Magdalena in Sinú, ki je bilo ustanovljeno leta 1533, je omogočilo enostaven dostop do notranjosti Nove Granade in postalo glavno pristanišče za trgovino med Španijo in njenim čezmorskim imperijem, s čimer se je njegov pomen uveljavil v zgodnjih 1540-ih.
Poglej Herezija in Cartagena, Kolumbija
Celibat
Celibát je prostovoljno izbran stan neporočenosti oz.
Poglej Herezija in Celibat
Cerkovna ordninga
Prva stran Cerkovne ordninge Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki jo je leta 1564 izdal Primož Trubar.
Poglej Herezija in Cerkovna ordninga
Cerkveni učitelji
Cerkveni učitelji so v katoliški Cerkvi tisti teologi, ki so Cerkvi prispevali mnogo koristnega in jim je papež ali ekumenski koncil priznal izjemno učiteljstvo ter veliko svetništvo.
Poglej Herezija in Cerkveni učitelji
Civitas
Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici.
Poglej Herezija in Civitas
Cosimo Boscaglia
Cosimo Boscaglia, italijanski filozof, * 1550, † 1621.
Poglej Herezija in Cosimo Boscaglia
Crux gemmata
Crux gemmata (latinsko za križ z dragulji) je oblika križa, značilna za zgodnjekrščansko in zgodnjo srednjeveško umetnost, kjer je križ ali vsaj njegova sprednja stran v glavnem okrašena z dragulji.
Poglej Herezija in Crux gemmata
Cum ex apostolatus officio
Cum ex apostolatus officio je papeška bula, ki jo je napisal papež Pavel IV. 15. februarja 1559.
Poglej Herezija in Cum ex apostolatus officio
Divriği
Divriği (kurdsko Dîvrîgî), včasih tudi Divrik, je majhno mesto v turški provinci Sivas v osrednji Anatoliji.
Poglej Herezija in Divriği
Drugi nicejski koncil
Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.
Poglej Herezija in Drugi nicejski koncil
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Herezija in Drugo bolgarsko cesarstvo
Druzi
Druzi so bližnjevzhodna verska skupnost, ki živi predvsem v Libanonu, Izraelu, na Golanski planoti in v Jordaniji, izseljenske skupnosti pa živijo tudi v ZDA, Kanadi, Latinski Ameriki, Avstraliji in Evropi.
Poglej Herezija in Druzi
Ekskomunikacija
Ekskomunikácija ali izóbčenje je ukrep, s katerim se osebo (prisilno) izključi iz neke organizacije.
Poglej Herezija in Ekskomunikacija
Eminenti apostolatus specula
Eminenti Apostolatus Specula (tudi In eminenti apostolatus) je papeška bula, ki jo je napisal papež Klemen XII. 28. aprila 1738.
Poglej Herezija in Eminenti apostolatus specula
Evangelij
Evangélij je eden od štirih biblijskih opisov Kristusovega nauka, dela in življenja, ki so ga zapisali štirje evangelisti.
Poglej Herezija in Evangelij
Evangelij po Petru
Evangelij po Petru je apokrifni evangelij, izrazito pasijonske narave v zgodnji krščanski zgodovini, vendar je kasneje šel iz splošne uporabe.
Poglej Herezija in Evangelij po Petru
Evnomij iz Kizika
Evnomij iz Kizika (Eunōmios), eden izmed voditeljev skrajnega arijanizma (anomejstva ali evnomejstva), * okoli 333, Dakora, Kapadokija (Mala Azija oziroma sedanja osrednja Turčija), † okoli 393, Dakora.
Poglej Herezija in Evnomij iz Kizika
Fajum
Fajum (arabsko الفيوم el-Fayyūm, sposojeno iz koptskega ̀Ⲫⲓⲟⲙ ali Ⲫⲓⲱⲙ Fiom ali Fiōm, to pa iz staroegipčanskega pꜣ ym, morje, jezero) je mesto v Srednjem Egiptu približno 100 km jugozahodno od Kaira.
Poglej Herezija in Fajum
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.
Poglej Herezija in Filip II. Francoski
Florentinski koncil
Florentinski koncil, tudi koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje prenesen v Firence. Trajal je vse do turške zasedbe Konstantinopla leta 1453.
Poglej Herezija in Florentinski koncil
Fotijeva shizma
Fotij I. Ignacij Nikolaj I. Fotijeva shizma je bil štiri leta (863-867) trajajoč razkol med nadškofijskima sedežema v Rimu in Konstantinoplu.
Poglej Herezija in Fotijeva shizma
Francoske verske vojne
Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.
Poglej Herezija in Francoske verske vojne
Frequens
Frequens je koncilski odlok, ki ga je izdal na svoji 39.
Poglej Herezija in Frequens
Gabrijel Malagrida
Gabrijel Malagrida (18. september ali 6. december 1689 – 21. september 1761) je bil italijanski jezuit in misijonar v portugalski koloniji Braziliji in vplivna osebnost na portugalskem kraljevem dvoru.
Poglej Herezija in Gabrijel Malagrida
Galilejev primer
Galilejev primer označuje dogajanje, ki je povezano z različnimi pogledi na podobo o vesolju v zvezi s Ptolomejevim in Kopernikovim sistemom ter učenjem svetega pisma, kakor tudi odziv takratne cerkvene inkvizicije na Galilejeva astronomska odkritja in svetopisemsko razlago.
Poglej Herezija in Galilejev primer
Gerardus Mercator
Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.
Poglej Herezija in Gerardus Mercator
Gerolamo Cardano
Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.
Poglej Herezija in Gerolamo Cardano
Grad Raka
Atrij gradu Grad Raka Biedermeierska soba Notranjost gradu Grad Raka je dvorec v naselju Raka v občini Krško, v Sloveniji.
Poglej Herezija in Grad Raka
Gregor iz Nise
Sveti Gregor iz Nise, tudi Sveti Gregor Niški; cerkveni oče, škof, retorik, filozof, mistik in svetnik; * med 331 in 340, Kapadokija, današnja osrednja Turčija, † 394, Nisa.
Poglej Herezija in Gregor iz Nise
Guillaume Humbert
Guillaume Humbert (Wiljem Pariški), francoski dominikanski menih in vrhovni inkvizitor Francije, † 1314.
Poglej Herezija in Guillaume Humbert
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Poglej Herezija in Gvelfi in gibelini
Hešbon
Hešbon, tudi Hesebon, Esebon, Esbous in Esebus (arabsko حشبون, Hešbon, hebrejsko חשבון, Hešbon, latinsko Esebus) je bil starodavno mesto vzhodno od reke Jordan v sedanjem Jordanskem kraljestvu.
Poglej Herezija in Hešbon
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Herezija in Heraklij
Hieronim Praški
Hieronim Praški (češko: Jeroným Pražský), 1379 - 30.
Poglej Herezija in Hieronim Praški
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Herezija in Hispanija
Historični materializem
Histórični materialízem je aplikacija dialektičnega materializma na zgodovinski razvoj družbe.
Poglej Herezija in Historični materializem
In nomine Domini
In nomine Domine je papeška bula, ki jo je izdal papež Nikolaj II. na lateranski sinodi dne 13. aprila 1059 in določa način papeških volitev.
Poglej Herezija in In nomine Domini
Ivan Aleksander
Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.
Poglej Herezija in Ivan Aleksander
Ivana Orleanska
Ivana Orleanska, znana tudi kot Devica Orleanska, francoska narodna junakinja in svetnica Rimskokatoliške cerkve, * domnevno 6. januar 1412, Domrémy-la-Pucelle, Lorena, Francija, † 30. maj 1431, Rouen, Francija.
Poglej Herezija in Ivana Orleanska
Jacob van Liesvelt
Jacob van Liesvelt, južnonizozemski založnik, * okoli 1490, Antwerpen, v današnji Belgiji, † 28. november 1545, Antwerpen.
Poglej Herezija in Jacob van Liesvelt
Jan Hus
Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.
Poglej Herezija in Jan Hus
Janez XI. Carigrajski
Janez XI.
Poglej Herezija in Janez XI. Carigrajski
Jehovove priče
Oznanjanje od vrat do vrat Jehôvove priče so pripadniki verske skupnosti, ki ima na celem svetu po lastnih trditvah 8,6 milijona pripadnikov (podatek iz leta 2019).
Poglej Herezija in Jehovove priče
Johann Reuchlin
Johann Reuchlin, nemški renesančni humanist, filolog, kabalist in filozof, * 29. januar 1455, Pforzheim, Baden-Württemberg, Nemčija, † 30. junij 1522, Liebenzell.
Poglej Herezija in Johann Reuchlin
Judovo pismo
Judovo pismo je predzadnje in najkrajše pismo Nove zaveze.
Poglej Herezija in Judovo pismo
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Herezija in Justinijan I.
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej Herezija in Katari
Katoliški modernizem
Izraz katoliški modernizem označuje teološke poglede, ki so se prvič pojavili ob koncu 19.
Poglej Herezija in Katoliški modernizem
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja.
Poglej Herezija in Keops
Kladivo čarovnic
Naslovnica sedme izdaje ''Malleus Maleficarum'', 1520 Kladivo čarovnic (tudi Gorjača čarovnic, izvirno) je knjiga, katere avtorja sta bila Jakob Sprenger in Heinrich Institoris, znana nemška inkvizitorja.
Poglej Herezija in Kladivo čarovnic
Klemen Aleksandrijski
Klemen Aleksandrijski (pravo ime Titus Flavius Clemens), grški filozof in teolog, * 150, † 211/6.
Poglej Herezija in Klemen Aleksandrijski
Koncil v Piacenzi
Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).
Poglej Herezija in Koncil v Piacenzi
Kongregacija za verski nauk
Kongregacija za verski nauk tudi Kongregacija za nauk vere; (latinsko Congregatio pro Doctrina Fidei, kratica CDF), pogosto tudi Sveta pisarna, je bila najstarejša kongregacija Rimske kurije, ki je skrbela za doktrino Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Herezija in Kongregacija za verski nauk
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Herezija in Konstanški koncil
Konstantin V. Kopronim
Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.
Poglej Herezija in Konstantin V. Kopronim
Kotijske Alpe
Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp.
Poglej Herezija in Kotijske Alpe
Kotromanići
Kotromanići so bili bosanska vladarska dinastija, ki je vladala približno od leta 1250 do 1463.
Poglej Herezija in Kotromanići
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Herezija in Križarske vojne
Kristijan II. Danski
Kristijan II., vladar skandinavske Kalmarske unije, * 1. julij 1481, grad Nyborg, Danska, † 25. januar 1559, grad Kalundborg (kot zapornik), Danska.
Poglej Herezija in Kristijan II. Danski
Kulin
Kulin je bil od leta 1180 do 1204 ban Bosne, najprej kot vazal Bizantinskega cesarstva in nato vazal Ogrskega kraljestva, čeprav je bila njegova država de facto neodvisna, * okoli 1145, Usora, Bosna, † november 1204, Bosna.
Poglej Herezija in Kulin
Lažni Dimitrij I.
Dimitrij I., zgodovinsko znan kot Lažni Dimitrij I. je bil ruski car, ki je vladal od 10.
Poglej Herezija in Lažni Dimitrij I.
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Poglej Herezija in Latakija
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Herezija in Leonardo da Vinci
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.
Poglej Herezija in Licinij I.
Lorenzo Valla
Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.
Poglej Herezija in Lorenzo Valla
Lovrenc Ricci
Lovrenc Ricci, DJ (Lorenzo Ricci; Laurentius Ricci; *2. avgust 1703 Vol. 13. New York: Robert Appleton Company, 1912. 30 May 2018†24. november 1775) je bil italijanski duhovnik in redovnik-jezuit.
Poglej Herezija in Lovrenc Ricci
Lutrova hiša, Eisenach
Lutherhaus Eisenach ali Lutrova hiša v Eisenachu je ena najstarejših ohranjenih polesenih hiš v Turingiji.
Poglej Herezija in Lutrova hiša, Eisenach
Madame Guyon
Jeanne-Marie Bouvier de la Motte-Guyon, krajše Jeanne Guyon, bolj znana kot Madame Guyon, francoska krščanska mistikinja, kvietistka, * 13. april 1648, Montagris, Francija, † 9. junij 1717, Blois, Francija.
Poglej Herezija in Madame Guyon
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Herezija in Magn Maksim
Maksim Spoznavalec
Sveti Maksim Izpovedovalec (Konfesor, Pričevalec, Priznavalec, tudi zmotno: Spoznavalec; latinsko Maximus Confessor), cerkveni oče, krščanski menih, teolog, * približno 580, † 662.
Poglej Herezija in Maksim Spoznavalec
Mani
Mani (perzijsko: مانی; sirsko: ܡܐܢܝ;latinsko: Manes), perzijski (iranski) prerok, ustanovitelj gnostične religije manihejstva, * 14. april 216, † 27. februar 276.
Poglej Herezija in Mani
Manihejstvo
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.
Poglej Herezija in Manihejstvo
Markion
Markion Sinopski (tudi Markion ali Marcion iz Sinopeja), teolog, * okoli 110, † 160.
Poglej Herezija in Markion
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Poglej Herezija in Maroniti
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Herezija in Martin Luter
Melfijske konstitucije
Grad Melfi, kjer so bile redigirane Melfijske konstitucije Melfijske konstitucije ali Liber Augustalis, so bile zakonik Kraljevine Sicilije, ki ga je 1.
Poglej Herezija in Melfijske konstitucije
Meliton Sardski
Iz Wikipedije, proste enciklopedije.
Poglej Herezija in Meliton Sardski
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Herezija in Memfis, Egipt
Mihael Psel
Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.
Poglej Herezija in Mihael Psel
Mistika
Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.
Poglej Herezija in Mistika
Monofizitizem
Monofizitizem je bilo krščansko kristološko gledanje (z vidika katoliške, pravoslavne in protestantskih Cerkva herezija), ki se je razvilo v okviru aleksandrijske šole v poznem 4.
Poglej Herezija in Monofizitizem
Monoteizem
Monoteizem je vera v enega boga.
Poglej Herezija in Monoteizem
Mrliški zbor
Mrliški zbor (Synodus Horrenda) imenujemo rimski zbor, zborovanje ali sinodo, ki je 897 obsodila in kaznovala sicer navzočega, toda le kot mrliča, papeža Formoza.
Poglej Herezija in Mrliški zbor
Nestor
Nestorij, carigrajski patriarh v letih 428–431, *po 381; †okoli 451, Zgornji Egipt Najbolj znan je kot začetnik herezije, ki se po njem imenuje nestorianizem.
Poglej Herezija in Nestor
Nestorijanstvo
Nestorijánstvo (tudi nestorijanízem ali nestorianizem) je teološki nauk, da ima Jezus dve osebnosti: Jezus-človek in Jezus-Božji sin in utelešenje Božje besede.
Poglej Herezija in Nestorijanstvo
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Herezija in Nezemeljsko življenje
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Herezija in Nikolaj Kuzanski
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Herezija in Nizozemske dežele
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Herezija in Ogrska
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Herezija in Omar Hajam
Origen
Origen, Origen Adamantius ali Origen Aleksandrijski, krščanski filozof, teolog, spoznavalec in cerkveni oče, * okoli 185, Aleksandrija, (Egipt, Rimsko cesarstvo), † okoli 253 Tir (Libanon, Rimsko cesarstvo).
Poglej Herezija in Origen
Orozij
Pavel Orozij, rimski duhovnik, teolog in zgodovinar, * okoli 375, Braga (danes Portugalska), † po 418.
Poglej Herezija in Orozij
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej Herezija in Oxford
Palimpsest
Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.
Poglej Herezija in Palimpsest
Papež Aleksander VII.
Papež Aleksander VII. (rojen kot Fabio Chigi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. februar 1599, Siena (Nadvojvodina Toskana), † 22. maj 1667 Rim (Papeška država).
Poglej Herezija in Papež Aleksander VII.
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Herezija in Papež Evgen IV.
Papež Higin
Sveti Higin (latinsko Sanctus Hyginus), papež, svetnik, filozof (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Atene, (Grčija - Rimsko cesarstvo); † okoli 142, Rim.
Poglej Herezija in Papež Higin
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Herezija in Papež Inocenc III.
Papež Inocenc IX.
Papež Inocenc IX. (rojen kot Giovanni Antonio Facchinetti, tudi Giovan), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal; * 22. julij 1519, Bologna (Papeška država, danes: Italija), † 30. december 1591 Rim (Papeška država, danes: Italija).
Poglej Herezija in Papež Inocenc IX.
Papež Inocenc VI.
Inocenc VI., rojen kot Étienne Aubert je bil katoliški papež; * 1282 Beyssac (okraj Corrèze, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 12. september 1362, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Herezija in Papež Inocenc VI.
Papež Inocenc X.
Papež Inocenc X. (rojen kot Giovanni Battista Pamphilj), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 6. maj 1574, Rim, † 7. januar 1655 Rim (Papeška država).
Poglej Herezija in Papež Inocenc X.
Papež Inocenc XI.
Blaženi Papež Inocenc XI. (rojen kot Benedetto Odescalchi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 19. maj 1611, Como, † 12. avgust 1689 Rim (Papeška država).
Poglej Herezija in Papež Inocenc XI.
Papež Kalist III.
Kalist III. (rojen kot Alfonz Borja oziroma Alfonso de Borja y Cabanilles, Alfonso (tudi Alonso) Borja; Alfonso Borgia), španski pravnik, diplomat, kardinal in papež, * 31. december 1378 Torreta de Canals (Xativa Valencija, Aragonsko kraljestvo); † 6. avgust 1458, Rim, Papeška država.
Poglej Herezija in Papež Kalist III.
Papež Klemen V.
Papež Klemen V., rojen kot Raymond Bertrand de Goth ali Bertrand de Gouth ali Bertrand de Got, francoski papež; * okoli 1264 Villandraut (Gaskonja, Francosko kraljestvo); † 20. april 1314, Roquemaure (Francosko kraljestvo, danes Francija).
Poglej Herezija in Papež Klemen V.
Papež Leon IX.
Papež Leon IX. ((Papa Leo Nonus) rojen kot Bruno von Egisheim-Dagsburg (Bruno de Eguisheim-Dagsburg), je bil nemški škof, kardinal, papež in svetnik, * 21. junij 1002, Egisheim (Alzacija, Vojvodina Švabska, Sveto rimsko cesarstvo), † 19. april 1054) Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Herezija in Papež Leon IX.
Papež Lucij III.
Papež Lucij III. (rojen kot Ubaldo Allucingoli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1097, Lucca, Toskana, Sveto rimsko cesarstvo; † 25. november 1185 Verona (Benečija, Beneška republika, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Herezija in Papež Lucij III.
Papež Martin V.
Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Herezija in Papež Martin V.
Papež Pavel II.
Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.
Poglej Herezija in Papež Pavel II.
Papež Pij VIII.
| type.
Poglej Herezija in Papež Pij VIII.
Papež Sikst IV.
Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.
Poglej Herezija in Papež Sikst IV.
Papež Soter
Sveti Soter, papež in mučenec Rimskokatoliške cerkve, * začetek 2. stoletja n. št., Fondi (Kampanija, Italija, Rimsko cesarstvo); † 174, Rim.
Poglej Herezija in Papež Soter
Papež Urban VIII.
Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.
Poglej Herezija in Papež Urban VIII.
Papež Viktor II.
Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Herezija in Papež Viktor II.
Pedro Sarmiento de Gamboa
Pedro Sarmiento de Gamboa, španski pomorščak, raziskovalec, * 1532, Pontevedra, Španija, † 1592, Atlantski ocean blizu Lizbone.
Poglej Herezija in Pedro Sarmiento de Gamboa
Peta križarska vojna
Peta križarska vojna (1213–1221) je bil poskus krščanske Zahodne Evrope, da bi ponovno zavzela Jeruzalem in ostanek Svete dežele, tako da bi najprej porazila močni Ajubidski sultanat v Egiptu.
Poglej Herezija in Peta križarska vojna
Peter I. Bolgarski
Peter I. (bolgarsko Петър I) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od 27.
Poglej Herezija in Peter I. Bolgarski
Peter Pavel Vergerij
Peter Pavel Vergerij, italijansko Pier Paolo Vergerio mlajši, beneški papeški nuncij in pozneje protestantski reformator, * ok.
Poglej Herezija in Peter Pavel Vergerij
Peti lateranski koncil
Peti lateranski koncil je potekal v letih 1512-1517.
Poglej Herezija in Peti lateranski koncil
Pierre Abélard
Peter Abelard (-,, tudi Abailard, Abeilard, francoski sholastični filozof, logik in teolog, *1079, Le Pallet, Vojvodina Bretanija, Kraljevina Francija, † 21. april 1142, Chalon-sur-Saône, Vojvodina Burgundija, Kraljevina Francija. Velja za enega najbolj vplivnih sholastičnih učenjakov v 12.
Poglej Herezija in Pierre Abélard
Pismo Titu
Pismo Titu skupaj s prvim in drugim pismom Timoteju označujemo kot enega izmed treh pastoralnih pisem Nove zaveze, ki so zgodovinsko pripisana apostolu Pavlu.
Poglej Herezija in Pismo Titu
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Herezija in Pitagora
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Herezija in Plovdiv
Poklon Treh kraljev (Bosch, Madrid)
Poklon Treh kraljev ali Epifanija je triptih, oljna slika na leseni tabli staronizozemskega umetnika Hieronymusa Boscha, naslikana okoli 1485–1500.
Poglej Herezija in Poklon Treh kraljev (Bosch, Madrid)
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Herezija in Praga
Protipapež Aleksander V.
Aleksander V., rojen kot Peter Filargis, grško Πέτρος Φιλάργης (Petros Filarges), (Pietro di Candia; Petrus Philarges de Candia) ali Filargi; protipapež katoliške Cerkve; * 1339 Heraklion na Kreti (Beneška republika, danes Grčija); † 23.
Poglej Herezija in Protipapež Aleksander V.
Protipapež Benedikt XIV. (Bernard Garnier)
Benedikt XIV., tudi Benedikt XIV.
Poglej Herezija in Protipapež Benedikt XIV. (Bernard Garnier)
Protipapež Pashal III.
Protipapež Pashal III., rojen kot Guido da Crema (slovensko: Gvido Kremski), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1100 (Crema, Lucca Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 20. september 1168 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Herezija in Protipapež Pashal III.
Providas Romanorum
Providas Romanorum je papeška konstitucija, ki jo je napisal papež Benedikt XIV. 17. maja 1751.
Poglej Herezija in Providas Romanorum
Prudencij
Prudencij (Avrelij Prudencij Klemens; latinsko Aurelius Prudentius Clemens), rimski krščanski pesnik, * po 348, verjetno v Saragossi (danes Španija), živel večinoma v severovzhodni Španiji (Hispanija), † po 405.
Poglej Herezija in Prudencij
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Herezija in Prvo bolgarsko cesarstvo
Ramzes I.
Menpehtire Ramzes I. je bil faraon in ustanovitelj Devetnajste egipčanske dinastije.
Poglej Herezija in Ramzes I.
Religija v Tretjem rajhu
Ludwigom Müllerjem v Nemčiji v tridesetih letih. Popis maja 1939, šest let po nastopu nacističnega obdobja ter po priključitvi Avstrije in večinoma Češkoslovaške k Nemčiji, kaže, da je bilo 54 % prebivalstva protestantov, 40 % 3,5 % katoličanov in 1,5 % ateistov.
Poglej Herezija in Religija v Tretjem rajhu
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Herezija in Rimska Britanija
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Herezija in Ruska pravoslavna cerkev
Sacrosancta
Sacrosancta, po začetnih besedah tudi Quæ Sancta je koncilski odlok, ki ga je izdal na svoji 5.
Poglej Herezija in Sacrosancta
Salamanška šola
Francisco de Vitoria Izraz salamanška šola zaznamuje renesančni preporod v 16.
Poglej Herezija in Salamanška šola
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Herezija in Sasanidsko cesarstvo
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Herezija in Seznam filozofskih vsebin
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Herezija in Seznam socioloških vsebin
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Herezija in Seznam verskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Herezija in Seznam zgodovinskih vsebin
Shizma
Shizma ali razkol je delitev med ljudmi, ki običajno pripadajo organizaciji, gibanju ali verskemu poimenovanju.
Poglej Herezija in Shizma
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Herezija in Sirščina
Skrinja iz Brescie
Skrinja iz Brescie ali Lipsanoteca v italijanščini je slonokoščena skrinja, morda relikviarij Zagotovo je bil uporabljen kot pozneje in to ostaja najverjetnejši namen.
Poglej Herezija in Skrinja iz Brescie
Solunski edikt
Solunski edikt, znan tudi kot Cunctos populos in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so 27. februarja 380 izdali cesar Teodozij I. in njegova socesarja Gracijan in Valentinijan II..
Poglej Herezija in Solunski edikt
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Herezija in Srednji vek
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Herezija in Staufovci
Stjepan Tomaš
Stjepan Tomaš Ostojić Kotromanić je bil od novembra 1443 do svoje smrti leta 1461 kralj Bosne, * okoli 1411, † 10. julij 1461.
Poglej Herezija in Stjepan Tomaš
Stockholmski krvavi ples
Stockholmski krvavi ples, upodobljen v ''Blodbadsplanschen'' Stockholmski krvavi ples (švedsko Stockholms blodbad, dansko Det Stockholmske Blodbad) je bil sodni proces, ki je privedel do vrste usmrtitev v Stockholmu med 7.
Poglej Herezija in Stockholmski krvavi ples
Strigolniki
''Nikonovi kroniki'' Kijevski metropolit Fotij je pridigal proti strigolnikomPetrushko 2019, str. 456—457. Strigolniki (edn. Strigólnik, rusko cтригольник, strigoljnik) so bili pripadniki ruske verske sekte sredi 14.
Poglej Herezija in Strigolniki
Stupa (zgradba)
"Velika stupa" v Schanchiju Stupa je budistični spomenik, simbol Bude in budizma.
Poglej Herezija in Stupa (zgradba)
Summis desiderantes
Summis desiderantes je papeška bula, ki jo je izdal Inocenc VIII. 5. decembra 1484.
Poglej Herezija in Summis desiderantes
Sveti Sabin
Sveti Sabin (lat.: Sabinus, it.: Savino ali Sabino), škof v Piacenzi (San Savino di Piacenza), rojen leta 333 v Milanu, je bil prijatelj in sodelavec svetega Ambroža, milanskega škofa.
Poglej Herezija in Sveti Sabin
Tatikij
Tatikij, tudi Taticij, Tetigus, Tatizius, Tatitius, Tatic ali Tetig (grško: Τατίκιος), bizantinski general med vladanjem Alekseja I. Komnena, † po letu 1099.
Poglej Herezija in Tatikij
Teodor iz Mopsuestije
Teodor iz Mopsuestije, škof, največji ekseget antiohijske šole, * 350 Antiohija (Sirija), † 428 Mopsuestija (današnja Turčija).
Poglej Herezija in Teodor iz Mopsuestije
Teodozijev zakonik
Teodozijev zakonik (latinsko Codex Theodosianus) je zbir zakonov krščanskih cesarjev Rimskega cesarstva, ki so bili izdani po letu 312.
Poglej Herezija in Teodozijev zakonik
Tommaso Campanella
Tommaso Campanella (krščen kot Giovanni Domenico Campanella), italijanski filozof, teolog, astrolog in pesnik, * 5. september 1568, Stignano, Kalabrija, Italija, † 21. maj 1639, Pariz, Francija. Njegovo danes najbolj znano delo »Mesto sonca« (La città del Sole), ki jo je napisal v italijanščini, predstavlja samo omejeno področje njegovega delovanja.
Poglej Herezija in Tommaso Campanella
Tortoški disput
Tortoški disput je bil ena od srednjeveških razprav med katoliškimi in judovskimi teologi, ki je potekala leta 1413-1414 v Tortosi, Katalonija, Aragonsko kraljestvo, zdaj Španija.
Poglej Herezija in Tortoški disput
Triptih Skušnjava sv. Antona
Triptih Skušnjava sv.
Poglej Herezija in Triptih Skušnjava sv. Antona
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Poglej Herezija in Tvrtko I. Kotromanić
Univerzalni unitarizem
Univerzálni unitarízem je duhovna usmeritev, ki je nastala z združenjem, tudi organizacijskim, dveh svobodomiselnih religijskih usmeritev, univerzalizma in unitarizma.
Poglej Herezija in Univerzalni unitarizem
Varšavska konfederacija
Varšavska konfederacija Varšavska konfederacija, ki jo je 28.
Poglej Herezija in Varšavska konfederacija
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Herezija in Visoki srednji vek
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Herezija in Vizigoti
Vladimir Sergejevič Solovjov
Vladimir Sergejevič Solovjov,, ruski filozof, teolog, pesnik in literarni kritik.
Poglej Herezija in Vladimir Sergejevič Solovjov
Vojaški red
Vojaški ali viteški redovi so redovniške skupnosti, ki so nastale v času križarskih vojn in so v svojih ustanovah povezovale pravila redovniškega življenja in viteštva.
Poglej Herezija in Vojaški red
Woerden
''2014 topografska karta občine Woerden'' Woerden je mesto in občina v osrednji Nizozemski.
Poglej Herezija in Woerden
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Herezija in Worms
Zahodno krščanstvo
Zahodno krščanstvo je izraz ki vključuje latinsko obrede katoliške cerkve in skupine ki so se tekom zgodovine od nje oddvojile vključno z anglikanskimi in protestantskimi skupnostmi ki si delijo skupne lastnosti katere lahko sledimo nazaj vse do njihovega zgodnjega srednjeveškega krščanstva.
Poglej Herezija in Zahodno krščanstvo
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Herezija in Zgodovina Rimskega cesarstva
1179
1179 (MCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Herezija in 1179
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Herezija in 1204
1210
1210 (MCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Herezija in 1210
1215
1215 (MCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Herezija in 1215
1264
1264 (MCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Herezija in 1264
1316
1316 (MCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Herezija in 1316
1600
1600 (MDC) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Herezija in 1600
17. februar
17.
Poglej Herezija in 17. februar
2. Janezovo pismo
Drugo Janezovo pismo je drugo od Janezovih pisem Nove zaveze.
Poglej Herezija in 2. Janezovo pismo
21. julij
21.
Poglej Herezija in 21. julij
7. julij
7.
Poglej Herezija in 7. julij
Prav tako znan kot Heretik, Krivoverstvo.
, Gerardus Mercator, Gerolamo Cardano, Grad Raka, Gregor iz Nise, Guillaume Humbert, Gvelfi in gibelini, Hešbon, Heraklij, Hieronim Praški, Hispanija, Historični materializem, In nomine Domini, Ivan Aleksander, Ivana Orleanska, Jacob van Liesvelt, Jan Hus, Janez XI. Carigrajski, Jehovove priče, Johann Reuchlin, Judovo pismo, Justinijan I., Katari, Katoliški modernizem, Keops, Kladivo čarovnic, Klemen Aleksandrijski, Koncil v Piacenzi, Kongregacija za verski nauk, Konstanški koncil, Konstantin V. Kopronim, Kotijske Alpe, Kotromanići, Križarske vojne, Kristijan II. Danski, Kulin, Lažni Dimitrij I., Latakija, Leonardo da Vinci, Licinij I., Lorenzo Valla, Lovrenc Ricci, Lutrova hiša, Eisenach, Madame Guyon, Magn Maksim, Maksim Spoznavalec, Mani, Manihejstvo, Markion, Maroniti, Martin Luter, Melfijske konstitucije, Meliton Sardski, Memfis, Egipt, Mihael Psel, Mistika, Monofizitizem, Monoteizem, Mrliški zbor, Nestor, Nestorijanstvo, Nezemeljsko življenje, Nikolaj Kuzanski, Nizozemske dežele, Ogrska, Omar Hajam, Origen, Orozij, Oxford, Palimpsest, Papež Aleksander VII., Papež Evgen IV., Papež Higin, Papež Inocenc III., Papež Inocenc IX., Papež Inocenc VI., Papež Inocenc X., Papež Inocenc XI., Papež Kalist III., Papež Klemen V., Papež Leon IX., Papež Lucij III., Papež Martin V., Papež Pavel II., Papež Pij VIII., Papež Sikst IV., Papež Soter, Papež Urban VIII., Papež Viktor II., Pedro Sarmiento de Gamboa, Peta križarska vojna, Peter I. Bolgarski, Peter Pavel Vergerij, Peti lateranski koncil, Pierre Abélard, Pismo Titu, Pitagora, Plovdiv, Poklon Treh kraljev (Bosch, Madrid), Praga, Protipapež Aleksander V., Protipapež Benedikt XIV. (Bernard Garnier), Protipapež Pashal III., Providas Romanorum, Prudencij, Prvo bolgarsko cesarstvo, Ramzes I., Religija v Tretjem rajhu, Rimska Britanija, Ruska pravoslavna cerkev, Sacrosancta, Salamanška šola, Sasanidsko cesarstvo, Seznam filozofskih vsebin, Seznam socioloških vsebin, Seznam verskih vsebin, Seznam zgodovinskih vsebin, Shizma, Sirščina, Skrinja iz Brescie, Solunski edikt, Srednji vek, Staufovci, Stjepan Tomaš, Stockholmski krvavi ples, Strigolniki, Stupa (zgradba), Summis desiderantes, Sveti Sabin, Tatikij, Teodor iz Mopsuestije, Teodozijev zakonik, Tommaso Campanella, Tortoški disput, Triptih Skušnjava sv. Antona, Tvrtko I. Kotromanić, Univerzalni unitarizem, Varšavska konfederacija, Visoki srednji vek, Vizigoti, Vladimir Sergejevič Solovjov, Vojaški red, Woerden, Worms, Zahodno krščanstvo, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1179, 1204, 1210, 1215, 1264, 1316, 1600, 17. februar, 2. Janezovo pismo, 21. julij, 7. julij.