Kazalo
84 odnosi: Afrodita, Afrodizija, Antične olimpijske igre, Antu, Apolon, Ares, Argos (mesto), Argos (mitologija), Artemida, Ate, Cerveteri, Cikel Marije Medičejske, Dedal, Demetra, Družinsko drevo grških bogov, Dvanajst bogov Olimpa, Elara (luna), Etruščanska mitologija, Evristej, Galaksija, Gonzagova kameja, Gora Ida (Turčija), Grčija, Grška mitologija, Heba, Hefajst, Heksamilion, Herajon na Samosu, Herajon v Argosu, Heraklej, Herin tempelj, Olimpija, Herine igre, Hestija, Hoanon, Iksion, Iliada, Iris (boginja), Izida, Jacob Jordaens, Jonsko morje, Junona, Jupiter in Io, Kerinejska košuta, Knjiga o mestu dam, Kronos, Leto (boginja), Ludovisijev prestol, Merkur in Argos (Jordaens), Mitologija, Narcis in Eho, ... Razširi indeks (34 več) »
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Hera in Afrodita
Afrodizija
Afrodizija (starogrško Ἀφροδισιάς, Afrodisiás)"Aphrodisias".
Poglej Hera in Afrodizija
Antične olimpijske igre
Antične olimpijske igre (grško Ολυμπιακοί αγώνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije.
Poglej Hera in Antične olimpijske igre
Antu
Antu ali Antum je bila mezopotamska boginja.
Poglej Hera in Antu
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Hera in Apolon
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Hera in Ares
Argos (mesto)
Argos (grško Άργος, Árgos; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Hera in Argos (mesto)
Argos (mitologija)
Argos na freski v Pompejih Argos je v grški mitologiji stooki velikan.
Poglej Hera in Argos (mitologija)
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Hera in Artemida
Ate
Ate (Até) je v grški mitologiji boginja nesreče.
Poglej Hera in Ate
Cerveteri
Cerveteri (italijanski) je mesto in občina severnega Lacija v metropolitanskem mestu Rim.
Poglej Hera in Cerveteri
Cikel Marije Medičejske
Cikel Marije Medičejske je serija štiriindvajsetih slik Petra Paula Rubensa, ki jih je za luksemburško palačo v Parizu naročila Marija Medičejska, vdova Henrika IV. Rubens je naročilo dobil jeseni 1621.
Poglej Hera in Cikel Marije Medičejske
Dedal
Dedal (levo) izdeluje krila za pobeg s Krete Dedal (Dajdal, grško Δαίδαλος, Daidalos, latinsko Daedalus), Metionov sin, je bil v grški mitologiji slaven stavbenik, kipar in kamnosek.
Poglej Hera in Dedal
Demetra
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.
Poglej Hera in Demetra
Družinsko drevo grških bogov
Označenih je dvanajst bogov Olimpa in bogovi, ki so vladali svetu (Uran, Kronos, Zevs).
Poglej Hera in Družinsko drevo grških bogov
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Hera in Dvanajst bogov Olimpa
Elara (luna)
Elara (grško: Elára) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Hera in Elara (luna)
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Hera in Etruščanska mitologija
Evristej
Evristej in Heraklej Evristej (starogrško Εὐρυσθεύς) je v grški mitologiji mikenski kralj.
Poglej Hera in Evristej
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Hera in Galaksija
Gonzagova kameja
Gonzagova kameja je helenistični gravirano gemo.
Poglej Hera in Gonzagova kameja
Gora Ida (Turčija)
Gora Ida (turško Kazdağı, izgovorjeno, kar pomeni "Gosja gora", Kaz Dağları ali Karataş Tepesi) je gora v severozahodni Turčiji, približno 32 km jugovzhodno od ruševin Troje, ob severni obali zaliva Edremit.
Poglej Hera in Gora Ida (Turčija)
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Hera in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Hera in Grška mitologija
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Hera in Heba
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Hera in Hefajst
Heksamilion
Zid Heksamilion (grško, ’Examílion teíchos, slovensko Šestmiljni zid) je bil obrambni zid, zgrajen preko Korintske ožine, da bi branil kopensko pot z grške celine na polotok Peloponez.
Poglej Hera in Heksamilion
Herajon na Samosu
Herajon na Samosu je bilo veliko svetišče boginje Here v južni pokrajini Samos, v Grčiji, 6 km jugozahodno od antičnega mesta, v nižini in močvirni rečni kotlini blizu morja.
Poglej Hera in Herajon na Samosu
Herajon v Argosu
Herajon v Argosu (grško Ἡραῖον Ἄργους) je antični tempelj v Argosu v Grčiji.
Poglej Hera in Herajon v Argosu
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Hera in Heraklej
Herin tempelj, Olimpija
Herin tempelj v Olimpiji ali Herajon je antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen boginji Heri, kraljici grških bogov.
Poglej Hera in Herin tempelj, Olimpija
Herine igre
Tekačica. Kratki hiton, ki ga nosi odkriva njeno desno dojko in razpuščene lase, kar je značilno za udeleženke Herinih iger. Marmorni kip je verjetno rimska kopija originalnega izginulega grškega kipa, ki naj bi nastal okoli leta 460 pr n. št. Herine igre so bile prvo tekmovanje za ženske na olimpijskem stadionu.
Poglej Hera in Herine igre
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Hera in Hestija
Hoanon
Hoanon (grško ξόανον iz glagola ξέειν, xeein, rezljati ali strgati) je bila antična lesena kultna podoba v antični Grčiji.
Poglej Hera in Hoanon
Iksion
Joséja Ribere Iksion je bil v grški mitologiji kralj Lapidov in sin Flegjasa.
Poglej Hera in Iksion
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Hera in Iliada
Iris (boginja)
Luce Giordana Iris (tudi Irida, starogrško: Íris) je v grški mitologiji boginja nedolžnosti in poosebitev mavrice, ki povezuje nebo in zemljo in po kateri tudi prihaja na zemljo, ter božja poslanka in Herina služabnica.
Poglej Hera in Iris (boginja)
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Hera in Izida
Jacob Jordaens
Jacob (Jacques) Jordaens, flamski slikar, risar in oblikovalec tapiserij, * 19. maj 1593, Antwerpen, † 18. oktober 1678, Antwerpen Znan je bil po svojih zgodovinskih slikah, žanrskih prizorih in portretih.
Poglej Hera in Jacob Jordaens
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Hera in Jonsko morje
Junona
Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.
Poglej Hera in Junona
Jupiter in Io
Jupiter in Io je slika italijanskega umetnika visoke renesanse Antonia da Correggia iz okoli leta 1530.
Poglej Hera in Jupiter in Io
Kerinejska košuta
V grški mitologiji je Kerinejska košuta (grško Ελαφος Κερυνῖτις Elaphos Kerynitis), imenovana tudi Cerynitis ali Zlata košuta, velika košuta, ki je živela v Kerineii v Grčiji.
Poglej Hera in Kerinejska košuta
Knjiga o mestu dam
Ilustracija iz knjige Knjiga o mestu dam je nastala leta 1405 in predstavlja najpomembnejše delo Christine de Pizan.
Poglej Hera in Knjiga o mestu dam
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Hera in Kronos
Leto (boginja)
Upodobitev Leto Letó (tudi Letoja, Letona) je v grški mitologiji boginja materinstva.
Poglej Hera in Leto (boginja)
Ludovisijev prestol
Ludovisijev prestol je antični izklesan blok belega marmorja, katerega zadnja stran je bila votla, na treh zunanjih površinah so bili izrezljani plitki reliefi.
Poglej Hera in Ludovisijev prestol
Merkur in Argos (Jordaens)
Merkur in Argos je slika flamskega baročnega slikarja Jacoba Jordaensa, naslikana okoli leta 1620.
Poglej Hera in Merkur in Argos (Jordaens)
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Hera in Mitologija
Narcis in Eho
John William Waterhouse: ''Narcis in Eho'' Narcis in Eho je mitološka zgodba o Narcisovi preobrazbi v cvet in preobrazbi nimfe Eho v odmev.
Poglej Hera in Narcis in Eho
Okean
Okean (grško Ὠκεανός Ōkeanós), tudi Ogenos (Ogenos, Ωγηνος) ali Ogen (Ωγην), je bil božanski lik v klasični antiki, pri Grkih in Rimljanih bog morja in oceanov, ki obkrožajo svet.
Poglej Hera in Okean
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Hera in Olimp
Olimpija
Olimpija je bilo grško svetišče Zevsa in Here, kjer so potekale prvotne olimpijske igre.
Poglej Hera in Olimpija
Paris
Helena in Paris Paris (grško Πάρις) je bil v grški mitologiji trojanski princ, sin kralja Priama in brat Hektorja.
Poglej Hera in Paris
Parisova sodba
Parisova sodba je zgodba iz grške mitologije, ki je bila eden od dogodkov, ki so privedli do trojanske vojne in (v nekoliko poznejših različicah zgodbe) do ustanovitve Rima.
Poglej Hera in Parisova sodba
Parisova sodba (Rubens)
Parisova sodba je ena od številnih slik, ki jih je naslikal Peter Paul Rubens, ki se ne ujemajo z 22 upodobitvami teme, pripisane Lucasu Cranachu starejšemu.
Poglej Hera in Parisova sodba (Rubens)
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Hera in Partsko cesarstvo
Pelops
Pelops Pelops (Pelopas (Pelops)) je v grški mitologiji najprej kralj Ahaje, nato Pise, po mnenju večine tudi ustanovitelj in utemeljitelj olimpijskih iger.
Poglej Hera in Pelops
Pestum
Pestum (latinsko) je bilo večje starogrško mesto na obali Tirenskega morja v Magna Graecii (južna Italija).
Poglej Hera in Pestum
Pitagoreja
Pitagoreja (grško Πυθαγόρειο, Pithagórion) je arheološko najdišče antičnega mesta Samos na grškem otoku Samosu.
Poglej Hera in Pitagoreja
Poliklet
Poliklet (okoli 480–420 pr. n. št.) je bil starogrški kipar iz Argosa v Grčiji.
Poglej Hera in Poliklet
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Hera in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Hera in Portik
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Hera in Pozejdon
Rea
Upodobitev Ree iz leta 1888 Rea (gr. Rheía, lat. Rhea) je v grški mitologiji hči Urana in Gaje in ena od dvanajstih titanov.
Poglej Hera in Rea
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Hera in Rimska mitologija
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Poglej Hera in Samos
Satet
Satet ali Satis (egipčansko Sṯt ali Sṯı͗t), znana tudi pod številnimi sorodnimi imeni, je bila boginja Gornjega Egipta, ki je bila skupaj s Hnumom in Anukret del Elefantinske triade.
Poglej Hera in Satet
Seznam grških templjev
Na tem seznamu antičnih grških templjev so templji, ki so bili zgrajeni od 6.
Poglej Hera in Seznam grških templjev
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Hera in Seznam verskih vsebin
Sifnijska zakladnica
Sifnijska zakladnica je bila stavba v starogrškem kultnem središču Delfi v Grčiji, ki so jo postavili za daritve polisa ali mestne države Sifnos.
Poglej Hera in Sifnijska zakladnica
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Hera in Starogrška arhitektura
Stavba avstrijskega Parlamenta
Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija).
Poglej Hera in Stavba avstrijskega Parlamenta
Tirint
Tirint (stara grščina: Τίρυνς; moderna grščina: Τίρυνθα) je arheološko najdišče v Mikenah v Argolidi na Peloponezu, nekaj kilometrov severno od Navpliona.
Poglej Hera in Tirint
Točaj (naziv)
Točaj (nemško Mundschenk ali Hofschenk, lat. pincerna ali cellarius, angl. cup-bearer) je bil zgodovinsko visok plemiški naziv na kraljevih dvorih, katerega dolžnost je bila točiti in streči pijačo za kraljevo mizo.
Poglej Hera in Točaj (naziv)
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Hera in Trojanska vojna
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Hera in Venera (mitologija)
Vila misterijev, Pompeji
Vila misterijev (italijansko Villa dei Misteri) je rimska vila, ki stoji v severnem delu Pompejev, zunaj mestnega obzidja, ob Cesti grobnic (italijansko Via del sepolcro).
Poglej Hera in Vila misterijev, Pompeji
Vklenjeni Prometej
Mnogi dvomijo, da je Ajshil avtor te drame, kajti od drugih njegovih dram se precej razlikuje – predvsem v motiviki; ni v skladu z njegovo religioznostjo (ni pravice, Dike, ki po navadi poskrbi, da je na koncu vse izravnano, v ravnovesju).
Poglej Hera in Vklenjeni Prometej
Vrag se ženi
Vrag se ženi ali zlodejeve neveste je slovenska ljudska pripovedka.
Poglej Hera in Vrag se ženi
Zaklad iz Panagjurišta
Zaklad iz Panagjurišta Zaklad iz Panagjurišta je starodavni komplet za pitje, odkrit 8.
Poglej Hera in Zaklad iz Panagjurišta
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Hera in Zevs
Zevsov tempelj, Olimpija
Vzhodna fasada, rekonstrukcija Zevsov tempelj leta 2006 Zevsov tempelj v Olimpiji je bil antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen bogu Zevsu.
Poglej Hera in Zevsov tempelj, Olimpija
103 Hera
103 Hera (mednarodno ime je tudi 103 Hera, starogrško: Hera) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Hera in 103 Hera