Kazalo
90 odnosi: Albert Medved, Altstadt Lübeck, Andeški, Askanijci, Babenberžani, Bertold III. Andeški, Braunschweig, Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt, Citadela Petersberg, Eleonora Akvitanska, Femsko sodišče, Friderik I. Barbarossa, Goslar, Grad Dankwarderode, Grad Stahleck, Halberstadt, Hansa, Henrik, Henrik II. Avstrijski, Henrik III., Henrik Ponosni, Henrik VI. Hohenstaufen, Hohenzollerji, Karlsplatz (Stachus), Kilič Arslan II., Konrad III. Nemški, Kraljeva pfalca, Kraljeva pfalca, Goslar, Lübeck, Leopold V. Avstrijski, Ludvik I., bavarski vojvoda, Marijin trg, München, Marijina cerkev, Lübeck, Mješko III. Stari, Niklot, Nova mestna hiša, München, Opečna gotika, Ostfalija, Otokarji, Oton I., bavarski vojvoda, Oton IV. Nemški, Oton Otrok, Palatinat, Plemenska vojvodina Saška, Polabi, Polabski Slovani, Rammelsberg, Rihard I. Levjesrčni, Rodbina Este, Rodbina Welf, ... Razširi indeks (40 več) »
Albert Medved
Žig Alberta Medveda z napisom ''Adelbertus D(e)i gr(ati)a marchio (in Brandenborch)''. Albert Medved ali Albert I. Brandenburški, mejni grof v Brandenburgu, * okrog 1100, najbrž Bernburg ob Saali, † 18. november 1170.
Poglej Henrik Lev in Albert Medved
Altstadt Lübeck
Altstadt Lübeck je zgodovinsko območje starega mestnega jedra Lübecka in po površini največji nemški spomenik na Unescovem seznam svetovne dediščine.
Poglej Henrik Lev in Altstadt Lübeck
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Henrik Lev in Andeški
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Henrik Lev in Askanijci
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Henrik Lev in Babenberžani
Bertold III. Andeški
Bertold III.
Poglej Henrik Lev in Bertold III. Andeški
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Henrik Lev in Braunschweig
Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt
Pogled na mesto Halberstadt (pred 1900), Martinovo cerkev (levo), Dom in Marijino cerkev Dom zu Halberstadt Trg pred cerkvijo Notranjost Stolnica svetega Štefana in svetega Siksta v Halberstadtu je ena redkih velikih cerkvenih zgradb francoske sheme v Nemčiji.
Poglej Henrik Lev in Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt
Citadela Petersberg
Citadela Petersberg (nemško Zitadelle Petersberg) v Erfurtu v osrednji Nemčiji je ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v Evropi.
Poglej Henrik Lev in Citadela Petersberg
Eleonora Akvitanska
Eleonora (ok. 1122 – 1. april 1204; francosko Aliénor d'Aquitaine, izgovorjeno) je bila francoska kraljica od 1137 do 1152 kot žena kralja Ludvika VII., angleška kraljica od 1154 do 1189 kot žena kralja Henrika II. in vojvodinja Akvitanska od leta 1137 do svoje smrti leta 1204.
Poglej Henrik Lev in Eleonora Akvitanska
Femsko sodišče
Femsko sodišče na miniaturi v »Herforder Rechtsbuch« (okoli 1375) Femska sodišča (nemško Vehmgericht ali krajše Vehm) so bila vrsta tajnih sodišč, katerih korenine segajo v 13.
Poglej Henrik Lev in Femsko sodišče
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Henrik Lev in Friderik I. Barbarossa
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Henrik Lev in Goslar
Grad Dankwarderode
Grad Dankwarderode na Burgplatzu v Braunschweigu je saški nižinski grad.
Poglej Henrik Lev in Grad Dankwarderode
Grad Stahleck
Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.
Poglej Henrik Lev in Grad Stahleck
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Poglej Henrik Lev in Halberstadt
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Henrik Lev in Hansa
Henrik
Henrik je moško osebno ime.
Poglej Henrik Lev in Henrik
Henrik II. Avstrijski
Henrik II.
Poglej Henrik Lev in Henrik II. Avstrijski
Henrik III.
Henrik III. je ime več vladarjev.
Poglej Henrik Lev in Henrik III.
Henrik Ponosni
Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.
Poglej Henrik Lev in Henrik Ponosni
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Henrik Lev in Henrik VI. Hohenstaufen
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Henrik Lev in Hohenzollerji
Karlsplatz (Stachus)
Stachus je velik trg v središču Münchna, v Nemčiji.
Poglej Henrik Lev in Karlsplatz (Stachus)
Kilič Arslan II.
Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.
Poglej Henrik Lev in Kilič Arslan II.
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Henrik Lev in Konrad III. Nemški
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Poglej Henrik Lev in Kraljeva pfalca
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Poglej Henrik Lev in Kraljeva pfalca, Goslar
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Henrik Lev in Lübeck
Leopold V. Avstrijski
Leopold V. Krepostni (nemško Tugendhafte) iz dinastije Babenberžanov je bil od leta 1177 vojvoda Avstrije in od leta 1192 do svoje smrti vojvoda Štajerske, * 1157, † 31. december 1194.
Poglej Henrik Lev in Leopold V. Avstrijski
Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.
Poglej Henrik Lev in Ludvik I., bavarski vojvoda
Marijin trg, München
Marijin trg ali Marienplatz je osrednji trg v središču mesta München v Nemčiji.
Poglej Henrik Lev in Marijin trg, München
Marijina cerkev, Lübeck
Cerkev svete Marije v Lübecku (nemško Marienkirche, uradno St. Marien zu Lübeck) je bila zgrajena med letoma 1250 in 1350.
Poglej Henrik Lev in Marijina cerkev, Lübeck
Mješko III. Stari
Mješko III.
Poglej Henrik Lev in Mješko III. Stari
Niklot
Niklot je bil zadnji poganski knez slovanskih Obodritov, * okoli 1090, † avgust 1160.
Poglej Henrik Lev in Niklot
Nova mestna hiša, München
Nova mestna hiša (nemško Neues Rathaus, bavarsko Neis Rathaus) je mestna hiša na severnem delu Marienplatza v Münchnu, Bavarska, Nemčija.
Poglej Henrik Lev in Nova mestna hiša, München
Opečna gotika
Opečna gotika (nemško Backsteingotik, poljsko Gotyk ceglany, nizozemsko Baksteengotiek) je poseben slog gotske arhitekture, ki je običajna v severozahodni in srednji Evropi, zlasti v regijah ob Baltskem morju in okoli njega, ki nimajo virov naravnega kamna, v mnogih krajih je veliko ledeniških balvanov.
Poglej Henrik Lev in Opečna gotika
Ostfalija
Ostfalija okoli leta 1000 na karti iz 19. stoletja Ostfalija (nemško Ostfalen, ostfalsko Oostfalen) je zgodovinska pokrajina v severni Nemčiji, ki obsega vzhodne gaue (grofije) zgodovinske vojvodine Saške in jo v grobem omejujejo reke Leine na zahodu ter Laba in Saale na vzhodu.
Poglej Henrik Lev in Ostfalija
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Henrik Lev in Otokarji
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Poglej Henrik Lev in Oton I., bavarski vojvoda
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Henrik Lev in Oton IV. Nemški
Oton Otrok
Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.
Poglej Henrik Lev in Oton Otrok
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Henrik Lev in Palatinat
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Henrik Lev in Plemenska vojvodina Saška
Polabi
Polabi (poljsko Połabianie, nemško Polaben, latinsko Polabi) so bili lehitsko pleme Obodritov, naseljeno na ozemlju med rekama Trave in Laba.
Poglej Henrik Lev in Polabi
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Poglej Henrik Lev in Polabski Slovani
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Poglej Henrik Lev in Rammelsberg
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Poglej Henrik Lev in Rihard I. Levjesrčni
Rodbina Este
Rodbina Este (italijansko Casa d'Este, prvotno rodbina Welf - Este) je evropska knežja rodbina.
Poglej Henrik Lev in Rodbina Este
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Henrik Lev in Rodbina Welf
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Henrik Lev in Saška (volilna kneževina)
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Henrik Lev in Seznam zgodovinskih vsebin
Stara mestna hiša, München
Stara mestna hiša (nemško Alte Rathaus), do leta 1874 sedež magistrskega sodišča v Münchnu, je reprezentativna stavba mestne uprave v Münchnu na Marienplatzu.
Poglej Henrik Lev in Stara mestna hiša, München
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Henrik Lev in Staufovci
Stolnica sv. Petra, Poitiers
Stolnica sv.
Poglej Henrik Lev in Stolnica sv. Petra, Poitiers
Stolnica svetega Blaža, Braunschweig
Stolnica in lev Pogled na JV apsido, kor v centru in stolpe v ozadju. Desno v ozadju stolp gradu Dankwarderode Stolnica v Braunschweigu, tudi stolnica svetega Blaža nekdanj kolegijska cerkev sv.
Poglej Henrik Lev in Stolnica svetega Blaža, Braunschweig
Stolnica v Lübecku
Stolnica v Lübecku (nemško Dom zu Lübeck ali Lübecker Dom) je velika luteranska stolnica v Lübecku v Nemčiji in del svetovne dediščine Lübecka.
Poglej Henrik Lev in Stolnica v Lübecku
Sven III. Danski
Sven III. (dansko Svend Grathe ali Svend 3.) je bil od leta 1146 do svoje smrti kralj Danske, * okoli 1125, † 23. oktober 1157, Grate Hede, Danska.
Poglej Henrik Lev in Sven III. Danski
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Henrik Lev in Sveto rimsko cesarstvo
Vagri
Vagrija Vagri, Vagiri ali Vagrijani (nemško Wagrier) so bili pleme Polabskih Slovanov, od 9.
Poglej Henrik Lev in Vagri
Vendski križarski pohod
Vendski križarski pohod ali vendska križarska vojna (nemško Wendenkreuzzug) je bil vojaški pohod leta 1147 v eni od severnih križarskih vojn, ki ga je vodilo predvsem Nemško kraljestvo znotraj Svetega rimskega cesarstva in je bil uperjen proti Polabskim Slovanom ali Vendom.
Poglej Henrik Lev in Vendski križarski pohod
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Henrik Lev in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Henrik Lev in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Henrik Lev in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vstaja polabskih Slovanov leta 983
Vstaja polabskih Slovanov leta 983 je bila vstaja Polabskih Slovanov, v glavnem Obodritov, Ljutičev, ki so živeli vzhodno od reke Labe v današnji severovzhodni Nemčiji.
Poglej Henrik Lev in Vstaja polabskih Slovanov leta 983
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Poglej Henrik Lev in Würzburg
Welf IV.
Welf IV., bavarski vojvoda (kot Welf I.), * 1030/1040, † 8.
Poglej Henrik Lev in Welf IV.
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Henrik Lev in Wittelsbachi
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Henrik Lev in Zgodovina Nemčije
1129
1129 (MCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Henrik Lev in 1129
1142
1142 (MCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Henrik Lev in 1142
1155
1155 (MCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Henrik Lev in 1155
1158
1158 (MCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Henrik Lev in 1158
1162
1162 (MCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Henrik Lev in 1162
1166
1166 (MCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Henrik Lev in 1166
1167
1167 (MCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Henrik Lev in 1167
1168
1168 (MCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Henrik Lev in 1168
1172
1172 (MCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Henrik Lev in 1172
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Henrik Lev in 1174
1175
1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Henrik Lev in 1175
1180
1180 (MCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Henrik Lev in 1180
1181
1181 (MCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Henrik Lev in 1181
1182
1182 (MCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Henrik Lev in 1182
1185
1185 (MCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Henrik Lev in 1185
1189
1189 (MCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Henrik Lev in 1189
1191
1191 (MCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Henrik Lev in 1191
1193
1193 (MCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Henrik Lev in 1193
1194
1194 (MCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Henrik Lev in 1194
1195
1195 (MCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Henrik Lev in 1195
6. avgust
6.
Poglej Henrik Lev in 6. avgust
Prav tako znan kot Henrik Levjesrčni.