Kazalo
38 odnosi: Abu Mašar, Almagest, Andrej Perlah, Apsidna precesija, Arhimed, Aristarh, Aryabhata I., Astronomija, Širaz, Časovni pregled astronomije, Christoph Scheiner, Christopher Clavius, Francesco Maurolico, Francoska književnost 16. stoletja, Galilejev primer, Galileo Galilei, Gibanje Zemlje, Grki, Helenistično obdobje, Heraklit Pontski, In vendar se vrti, Jagelonska univerza, Matematična fizika, Michael Maestlin, Michel de Montaigne, Nebesna mehanika, Nikolaj Kopernik, Nilakantha Somayaji, Osončje, Papež Urban VIII., Paul Karl Feyerabend, Ptolemaj, Renesansa, Seznam astronomskih vsebin, Slepec vodi slepe, Varmija, Veliki komet iz leta 1577, Vesolje.
Abu Mašar
Džafar Ben Mohamed ben al-Balhi Abalači Abu Mašar, arabski astronom in filozof, * 787, Balh (ali tudi Bagdad), Afganistan, † april 886, Vasit (Wasit), Irak.
Poglej Heliocentrični model in Abu Mašar
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Heliocentrični model in Almagest
Andrej Perlah
Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.
Poglej Heliocentrični model in Andrej Perlah
Apsidna precesija
Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.
Poglej Heliocentrični model in Apsidna precesija
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Heliocentrični model in Arhimed
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Heliocentrični model in Aristarh
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Heliocentrični model in Aryabhata I.
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Heliocentrični model in Astronomija
Širaz
Širaz (Perzijdko: شیراز Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v Iranu.
Poglej Heliocentrični model in Širaz
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Heliocentrični model in Časovni pregled astronomije
Christoph Scheiner
Sončevih peg iz dela ''Rosa Ursina'', 1630 Christoph Scheiner, nemški jezuit, matematik, optik in astronom, * 25. julij 1575 (ali 1573), Wald pri Mindelheimu, Švabska, Nemčija, † 18. julij 1650, Neisse, Šlezija (danes Nisa, Poljska).
Poglej Heliocentrični model in Christoph Scheiner
Christopher Clavius
Christopher Clavius, nemški matematik in astronom, * 25. marec 1538, Bamberg, Nemčija, † 12. februar 1612, Rim.
Poglej Heliocentrični model in Christopher Clavius
Francesco Maurolico
Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.
Poglej Heliocentrični model in Francesco Maurolico
Francoska književnost 16. stoletja
Francosko književnost 16.
Poglej Heliocentrični model in Francoska književnost 16. stoletja
Galilejev primer
Galilejev primer označuje dogajanje, ki je povezano z različnimi pogledi na podobo o vesolju v zvezi s Ptolomejevim in Kopernikovim sistemom ter učenjem svetega pisma, kakor tudi odziv takratne cerkvene inkvizicije na Galilejeva astronomska odkritja in svetopisemsko razlago.
Poglej Heliocentrični model in Galilejev primer
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Heliocentrični model in Galileo Galilei
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Heliocentrični model in Gibanje Zemlje
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Heliocentrični model in Grki
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Heliocentrični model in Helenistično obdobje
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.
Poglej Heliocentrični model in Heraklit Pontski
In vendar se vrti
»In vendar se vrti« ali »In vendar se premika« (ali) je stavek, ki naj bi ga leta 1633 izrekel italijanski matematik, fizik in filozof Galileo Galilei (1564–1642), potem ko je bil prisiljen odreči se trditvam, da se Zemlja giblje okrog Sonca, ne pa obratno.
Poglej Heliocentrični model in In vendar se vrti
Jagelonska univerza
Jagelonska univerza (poljsko Uniwersytet Jagielloński), skrajšano JU, je poljska javna raziskovalna univerza v Krakovu, najstarejša univerza na Poljskem in ena najstarejših univerz na svetu.
Poglej Heliocentrični model in Jagelonska univerza
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Heliocentrični model in Matematična fizika
Michael Maestlin
Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.
Poglej Heliocentrični model in Michael Maestlin
Michel de Montaigne
Michel Eyquem de Montaigne, skrajšano imenovan Montaigne, francoski renesančni humanist, pisatelj in filozof, * 28. februar 1533, grad Montaigne, okraj Périgord, regija Akvitanija, Francija, † 13. september 1592, grad Montaigne, Akvitanija.
Poglej Heliocentrični model in Michel de Montaigne
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Heliocentrični model in Nebesna mehanika
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Heliocentrični model in Nikolaj Kopernik
Nilakantha Somayaji
Keļallur Nilakantha Somayaji ali Keļallur Comatiri, indijski matematik, astronom in filozof, * 14. junij 1444, Tirur, Kerala, † 1544, neznano.
Poglej Heliocentrični model in Nilakantha Somayaji
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Heliocentrični model in Osončje
Papež Urban VIII.
Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.
Poglej Heliocentrični model in Papež Urban VIII.
Paul Karl Feyerabend
Paul Karl Feyerabend, avstrijski filozof, * 13. januar 1924, Dunaj, Avstrija, † 11. februar 1994, Genolier, Vaud, Švica.
Poglej Heliocentrični model in Paul Karl Feyerabend
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Heliocentrični model in Ptolemaj
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Heliocentrični model in Renesansa
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Heliocentrični model in Seznam astronomskih vsebin
Slepec vodi slepe
Slepec vodi slepe ali Prilika o slepih (nizozemsko De parabel der blinden) je slika nizozemskega renesančnega umetnika Pietera Bruegla, starejšega, dokončana leta 1568.
Poglej Heliocentrični model in Slepec vodi slepe
Varmija
Varmija (poljsko Warmia, nemško Ermland, staroprusko Wārmi, litovsko Varmė) je zgodovinska pokrajina v severni Poljski.
Poglej Heliocentrični model in Varmija
Veliki komet iz leta 1577
Prago 12. novembra. Grafika, ki jo je izdelal Jiri Dašitzki. potres, in Veliki komet iz leta 1577. Véliki komet iz leta 1577 ali C/1577 V1 je komet, ki so ga leta 1577 opazili na nebu.
Poglej Heliocentrični model in Veliki komet iz leta 1577
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Heliocentrični model in Vesolje
Prav tako znan kot Heliocentrizem, Heliocentrična slika sveta, Heliocentrični sistem, Heliocentrični sončev sistem, Heliocentrični svetovni sistem.