Kazalo
48 odnosi: Anaksagora, Antični Korint, Antonio Rossellino, Apolon, Baalbek, Dažbog, Demetra, Eos, Faeton (domnevni planet), Faetont (mitologija), Gigantizem, Grška mitologija, Grobnica bikov, Helij (razločitev), Heliocentrični model, Heliopolis, Heraklej, Hiperion, Interpretatio graeca, Katarinina palača, Kip svobode, Kirka, Kolhida, Kolosej, Konstantinopel, Kušansko cesarstvo, Maneton, Mozaik, Pelazgi, Pergamonski oltar, Persa, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Rimska mitologija, Rodoški kolos, Rodos, Rodos (mesto), Sedem čudes starega veka, Selena, Selinunt, Slovenski borzni indeks, Surja, Svetniški sij, Ulgen, Utu, Verginino Sonce, Vrtnica, 296 Fetuza, 393 Lampecija.
Anaksagora
Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).
Poglej Helij (mitologija) in Anaksagora
Antični Korint
Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.
Poglej Helij (mitologija) in Antični Korint
Antonio Rossellino
Antonio Rossellino, psevdonim Antonio Gamberelli, italijanski kipar in arhitekt, * 1427, Settignano, † 1479, Firence Rossellino je bil imenovan zaradi barve las.
Poglej Helij (mitologija) in Antonio Rossellino
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Helij (mitologija) in Apolon
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Poglej Helij (mitologija) in Baalbek
Dažbog
Dažbog (tudi Daždbog, Dabog, Dašuba, Dašb) je slovansko sončno božanstvo, ki v ruski tradiciji nastopa kot prednik Rusov.
Poglej Helij (mitologija) in Dažbog
Demetra
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.
Poglej Helij (mitologija) in Demetra
Eos
Eos na sliki Evelyn De Morgan Eos je v grški mitologiji boginja jutranje zarje.
Poglej Helij (mitologija) in Eos
Faeton (domnevni planet)
Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.
Poglej Helij (mitologija) in Faeton (domnevni planet)
Faetont (mitologija)
Johanna Lissa iz 17. stoletja Faeton je lik v grški mitologiji, sin boga Apolona in Okeanide Klimene, po drugih genealogijah pa sin Heliade Merope in Helijevega sina Klimena ali celo Helijev sin.
Poglej Helij (mitologija) in Faetont (mitologija)
Gigantizem
Gigantizem ali giantizem (γίγας, gígas, "velikan", množina γίγαντες, gígantes) je bolezensko stanje, pri katerem sta za obolelega značilna pretirana rast in telesna višina, ki presega povprečne vrednosti.
Poglej Helij (mitologija) in Gigantizem
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Helij (mitologija) in Grška mitologija
Grobnica bikov
Grobnica bikov (italijanščina: Tomba dei Tori) je etruščanska grobnica v nekropoli Monterozzi blizu Tarkviniie v Italiji.
Poglej Helij (mitologija) in Grobnica bikov
Helij (razločitev)
Helij ima več pomenov.
Poglej Helij (mitologija) in Helij (razločitev)
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Helij (mitologija) in Heliocentrični model
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.
Poglej Helij (mitologija) in Heliopolis
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Helij (mitologija) in Heraklej
Hiperion
Hiperion je v grški mitologiji eden od Titanov; oče Eose, Selene in Helija.
Poglej Helij (mitologija) in Hiperion
Interpretatio graeca
Interpretatio graeca (latinsko 'grški prevod') ali »interpretacija s pomočjo grščine « je diskurz, ki se uporablja za razlago ali poskus razumevanja mitologije in religije drugih kultur; primerjalna metodologija, ki uporablja starogrške verske koncepte in prakse, božanstva in mite, enakovredne in skupne značilnosti.
Poglej Helij (mitologija) in Interpretatio graeca
Katarinina palača
Katarinina palača (rusko: Екатерининский дворец, Yekaterininskiy dvorets) je rokokojska palača v kraju Carsko selo (rusko Царsko Selo), 30 km južno od Sankt Peterburga, Rusija.
Poglej Helij (mitologija) in Katarinina palača
Kip svobode
Kip svobode (angleško Statue of Liberty; s polnim imenom Liberty Enlightening the World, francosko La Liberté éclairant le monde, slovensko Svoboda razsvetljuje svet) je ameriški spomenik, kolosalna neoklasicistična skulptura, delo francoskega kiparja Frederica Augusta Bartholdija.
Poglej Helij (mitologija) in Kip svobode
Kirka
Umetniška upodobitev Kirke, ki ponuja čašo Odiseju Kirka (starogrško: Kírkē) je bila v grški mitologiji hči titana Heliosa in nimfe Perse.
Poglej Helij (mitologija) in Kirka
Kolhida
Kolhida (კოლხეთი, Kʼolheti, Κολχίς, Kolhís) je v antični geografiji predstavljala regijo in kraljestvo na območju Kavkaza, ki je odigralo pomembno vlogo pri etničnem in kulturnem oblikovanju gruzijskega naroda.
Poglej Helij (mitologija) in Kolhida
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Helij (mitologija) in Kolosej
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Helij (mitologija) in Konstantinopel
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Helij (mitologija) in Kušansko cesarstvo
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Helij (mitologija) in Maneton
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Helij (mitologija) in Mozaik
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Helij (mitologija) in Pelazgi
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Helij (mitologija) in Pergamonski oltar
Persa
Persa je v grški mitologiji ena od tritisoč nimf Okeanid, ki sta jih spočela Titan Okeanos in Tetis.
Poglej Helij (mitologija) in Persa
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Helij (mitologija) in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Helij (mitologija) in Rimska mitologija
Rodoški kolos
Rodoški kolos (starogrško ὁ Κολοσσὸς Ῥόδιος ho Kolossòs Rhódios) je bil kip grškega boga sonca Helija, postavljenega v mestu Rodos, na istoimenskem grškem otoku, kiparja Haresa iz Lindosa, leta 280.
Poglej Helij (mitologija) in Rodoški kolos
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Helij (mitologija) in Rodos
Rodos (mesto)
Rodos (grško Ρόδος, Ródos) je glavno mesto in nekdanja občina na otoku Rodos v Dodekanezu v Grčiji.
Poglej Helij (mitologija) in Rodos (mesto)
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Poglej Helij (mitologija) in Sedem čudes starega veka
Selena
Kip Selene Selena (grško Σελήνη) je v grški mitologiji boginja meseca.
Poglej Helij (mitologija) in Selena
Selinunt
Selinunt (/ ˌsɛlᵻnuːnteɪ /; starogrško Σελινοῦς, Selinous, latinsko Selinūs) je bilo staro grško mesto na jugozahodni obali Sicilije v Italiji.
Poglej Helij (mitologija) in Selinunt
Slovenski borzni indeks
Slovenski borzni indeks (SBI20) je borzni indeks celotnega delniškega trga Ljubljanske borze.
Poglej Helij (mitologija) in Slovenski borzni indeks
Surja
Surja Surja (/ˈsuːrjə/; sanskrt सूर्य) je sonceDalal, p. 399 kot tudi sončno božanstvo v hinduizmu.
Poglej Helij (mitologija) in Surja
Svetniški sij
Svetniški sij ali avreola (znan tudi kot halo (iz grščine ἅλως, halōs), nimb, obstret, glorija ali gloriola) je krona svetlobnih žarkov, krog ali disk svetlobe, ki obdaja osebo v umetnosti.
Poglej Helij (mitologija) in Svetniški sij
Ulgen
Ulgen ali Baj Ulgen (staroturško Bej Ülgen, Bai-Ulgen, Bai-Ülgen, Baj-Ulgan, Baj-Ulgen ali Baj-Ülgen, kazaško Ülgen (v cirilici Ӱлген), rusko Ульгень ali Ульге́нь, osmansko اولگن) je turški in mongolski bog stvarstva, ki se včasih istoveti s Tengrijem, čeprav to ni, podobno kot se istovetita Helij in Apolon.
Poglej Helij (mitologija) in Ulgen
Utu
Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.
Poglej Helij (mitologija) in Utu
Verginino Sonce
Verginino sonce (Sun of Vergina), znano tudi kot Zvezda Vergine ali zvezda Argead, je sončni simbol z žarki, ki se je prvič pojavil v starogrški umetnosti obdobja med 6.
Poglej Helij (mitologija) in Verginino Sonce
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Helij (mitologija) in Vrtnica
296 Fetuza
296 Fetuza (mednarodno ime 296 Phaetusa) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Helij (mitologija) in 296 Fetuza
393 Lampecija
393 Lampecija (mednarodno ime je 393 Lampetia) je asteroid C (po Tholenu) Xc (po SMASS) v asteroidnem pasu.
Poglej Helij (mitologija) in 393 Lampecija
Prav tako znan kot Helios.