Kazalo
198 odnosi: Abbejevo število, Aeroscraft, Aerostat, Ai-Khanoum, Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem, Animals, Asteroid tipa C, Atmosfera nebesnega telesa, Atomski polmer, Železo, Žlahtni plin, Žveplov heksafluorid, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, B²FH, Bela pritlikavka, Berkelij, Blatni vulkan, Blatni vulkani v občini Berca, Blimp, Blok p, Blok s, Bokova krogla, Boltzmannova konstanta, Breitling Orbiter 3, COROT-9b, Cosylab, Delec alfa, Dižveplov dioksid, Drakova enačba, Družinsko drevo grških bogov, Dušik, Dvanajst bogov Olimpa, Eksosfera, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 1. periode, Ernest Rutherford, Fazni prehod, Flerovij, Fraunhoferjeve črte, Genska pištola, Georges Antoine Pons Rayet, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Goodyear Blimp, Gostota elementov (podatkovna stran), Gostota zraka, Gravitacijska konstanta, Hans Albrecht Bethe, HE, ... Razširi indeks (148 več) »
Abbejevo število
lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu.
Poglej Helij in Abbejevo število
Aeroscraft
Aeroscraft je ime za več tovornih rigidnih (togih) zračnih ladij, ki jih planira podjetje Worldwide Aeros Corporation.
Poglej Helij in Aeroscraft
Aerostat
Breitling Orbiter 3 Aerostát (iz grščine ἀήρ: aer – zrak + στατός: statos – statičen) je zrakoplov lažji od zraka.
Poglej Helij in Aerostat
Ai-Khanoum
Ai-Khanoum ali Aï Khānum tudi Ay Khanum, (gospa Luna v uzbeščini), verjetno zgodovinska Aleksandrija na Oxusu, ki je bila morda pozneje imenovana اروکرتیه ali Eucratidia) je bilo eno od glavnih mest grško-baktrijskega kraljestva. Prvi znanstveniki so trdili, da je bil Ai Khanoum ustanovljen v poznem 4.
Poglej Helij in Ai-Khanoum
Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem
Anatomsko-terapevtsko-kemični (ATC) klasifikacijski sistem je sistem razvrščanja zdravil, ki ga nadzoruje Sodelujoči center za statistično obdelavo zdravil Svetovne zdravstvene organizacije.
Poglej Helij in Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem
Animals
Animals je konceptualni album progresivnega rocka skupine Pink Floyd, izdan leta 1977.
Poglej Helij in Animals
Asteroid tipa C
Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.
Poglej Helij in Asteroid tipa C
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Helij in Atmosfera nebesnega telesa
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Helij in Atomski polmer
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Helij in Železo
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Helij in Žlahtni plin
Žveplov heksafluorid
Žveplov heksafluorid (SF6) je anorganski, brezbarvni, brez vonja, nestrupen in nevnetljiv plin (v normalnih okoliščinah).
Poglej Helij in Žveplov heksafluorid
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Helij in Časovni pregled astronomije
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Poglej Helij in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
B²FH
B²FH so začetnice Burbidgea, Margaret Burbidge, Williama Fowlerja in Hoylea, ter se nanašajo na članek iz astrofizike z naslovom Nastanek elementov v zvezdah (Synthesis of the Elements in Stars), objavljen leta 1957.
Poglej Helij in B²FH
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Helij in Bela pritlikavka
Berkelij
Berkélij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Bk in atomsko število 97.
Poglej Helij in Berkelij
Blatni vulkan
Geotermalni pojavi, znani kot blatni vulkani, pogosto niso pravi blatni vulkani (pelovolcano), temveč blatni bazeni, neke vrste kisli vroči vrelci ali fumarole z omejeno vodo.
Poglej Helij in Blatni vulkan
Blatni vulkani v občini Berca
Blatni vulkani v občini Berca (Vulcanii Noroioși de la Pâclele Mici) so v geološkem in botaničnem rezervatu v občini Scorțoasa pri občini Berca v okrožju Buzău v Romuniji.
Poglej Helij in Blatni vulkani v občini Berca
Blimp
Blimp ''The Spirit of Goodyear'' Blimp tudi mehka (nerigidna) zračna ladja je vrsta zrakoplova lažjega od zraka - aerostat.
Poglej Helij in Blimp
Blok p
right Blok p periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz zadnjih šestih skupin periodnega sistema razen helija, ki spada v blok s. Vsi elementi imajo v osnovnem stanju atomov elektrone z najvišjo energijo na orbitali p. V bloku p so vse nekovine, razen vodika in helija, ki sta v bloku s, vse polkovine in nekaj kovin.
Poglej Helij in Blok p
Blok s
right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.
Poglej Helij in Blok s
Bokova krogla
Slika Thackerayevih krogel, Bokovih krogel v IC 2944. Bokove krogle so temnni oblaki gostega medzvezdnega prahu, v katerih včasih poteka nastajanje zvezd.
Poglej Helij in Bokova krogla
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Helij in Boltzmannova konstanta
Breitling Orbiter 3
''Breitling orbiter 3'' v muzeju Gasometer Oberhausen Breitling orbiter 3 je balon na vroč zrak in helij ter pogonom na propan, ki je ponesel dvočlansko posadko, Bertranda Piccarda in Briana Jonesa okrog sveta.
Poglej Helij in Breitling Orbiter 3
COROT-9b
COROT-9b je izvenosončni planet.
Poglej Helij in COROT-9b
Cosylab
Cosylab je slovensko tehnološko podjetje, ki je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan in že od same ustanovitve posluje na svetovnem trgu.
Poglej Helij in Cosylab
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Helij in Delec alfa
Dižveplov dioksid
Dižveplov dioksid, dimerni žveplov monoksid ali SO dimer je anorganska spojina s formulo S2O2.
Poglej Helij in Dižveplov dioksid
Drakova enačba
Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.
Poglej Helij in Drakova enačba
Družinsko drevo grških bogov
Označenih je dvanajst bogov Olimpa in bogovi, ki so vladali svetu (Uran, Kronos, Zevs).
Poglej Helij in Družinsko drevo grških bogov
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Helij in Dušik
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Helij in Dvanajst bogov Olimpa
Eksosfera
Pogled na luno skozi atmosfero višjih območij Eksosfera (iz grščine έξο, éxo „zunaj, navzven“ in σφαίρα, sfära „žoga“) je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino.
Poglej Helij in Eksosfera
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Helij in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Helij in Elektronska lupina
Element 1. periode
Element 1.
Poglej Helij in Element 1. periode
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Helij in Ernest Rutherford
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Helij in Fazni prehod
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Helij in Flerovij
Fraunhoferjeve črte
page.
Poglej Helij in Fraunhoferjeve črte
Genska pištola
Sistem za biolistiko (»genska pištola«) Helios PDS 1000/He proizvajalca BioRad. Genska pištola je naprava, s katero lahko v poskusne rastlinske ali živalske celice na enostaven način vnesemo novo genetsko informacijo.
Poglej Helij in Genska pištola
Georges Antoine Pons Rayet
Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.
Poglej Helij in Georges Antoine Pons Rayet
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Helij in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goodyear Blimp
Enterprise (N1A), leta 1981 Wingfoot One (N1A) na sliki ni blimp, ampak pol-rigidna zračna ladja Goodyear Blimp so zračne ladje, ki jih uporablja ameriški gumar Goodyear za oglaševanje in fotografiranje iz zraka.
Poglej Helij in Goodyear Blimp
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Helij in Gostota elementov (podatkovna stran)
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Helij in Gostota zraka
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Helij in Gravitacijska konstanta
Hans Albrecht Bethe
Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Helij in Hans Albrecht Bethe
HE
HE, He ali he je lahko.
Poglej Helij in HE
Helij (razločitev)
Helij ima več pomenov.
Poglej Helij in Helij (razločitev)
Helij-neonov laser
right Helij-neonov laser, pogosto imenovan kar HeNe laser, je plinski laser.
Poglej Helij in Helij-neonov laser
Helijeve anorganske spojine
Helij je najmanj reaktiven element, zato je znanih zelo malo njegovih spojin.
Poglej Helij in Helijeve anorganske spojine
Henryjev zakon
William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.
Poglej Helij in Henryjev zakon
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Poglej Helij in Hertzsprung-Russllov diagram
Hindenburg (cepelin)
Hindenburg leta 1936 Hindenburg na Lakehurstu LZ 129 Hindenburg (nemško: Luftschiff Zeppelin #129); registracija: D-LZ 129) je bila velika nemška zračna ladja (cepelin) s togo strukturo in glavna ladja razreda Hindenburg. Bila največja zračna ladja po volumnu. Načrtovalo in zgradilo jo je podjetje Luftschiffbau Zeppelin GmbH v Friedrichshafnu, z njo je poslovalo podjetje Deutsche Zeppelin-Reederei.
Poglej Helij in Hindenburg (cepelin)
Hiperorjakinja
Hiperorjakinja je masivna zvezda, večja je celo od nadorjakinj, in ima maso tudi do 100 Sončevih mas.
Poglej Helij in Hiperorjakinja
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Helij in Hitrost zvoka
Hladilno sredstvo
Hladilna sredstva (hladilne tekočine) so snovi, običajno v tekočem ali plinastem agregatnem stanju, uporabljajo pa se za zniževanje ali uravnavanje temperature sistemov.
Poglej Helij in Hladilno sredstvo
Hladna fuzija
Hladna fuzíja je tehnični izraz za jedrsko zlivanje (fuzijo), ki lahko poteka mnogo pod temperaturo, ki je potrebna za termonuklearne reakcije (milijoni stopinj Celzija).
Poglej Helij in Hladna fuzija
Hondrit
hondrule in kovinske luske Phnom PenhHondrit L6 - 1868 Hondrít je kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem (diferencijacijo) starševskega telesa iz katerega je nastal.
Poglej Helij in Hondrit
IC 3568
IC 3568 je na razpolovljeno limono spominjajoča planetarna meglica, ki leži 4500 svetlobnih let proč od Zemlje v ozvezdju Žirafe, le 7,5° proč od Severnice.
Poglej Helij in IC 3568
Inertni plin
Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.
Poglej Helij in Inertni plin
Infrardeči astronomski observatorij
Observatorij IRAS Infrardeči astronomski observatorij ali IRAS je bil prvi vesoljski observatorij, ki je v območju infrardečega sevanja opazoval celotno nebo.
Poglej Helij in Infrardeči astronomski observatorij
Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.
Poglej Helij in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Izotopi berilija
Berilij-8 nastane v procesu zlivanja helijevih jeder in je vmesni produkt nastanka ogljika-12. Trenutno je poznanih 12 berilijevih izotopov, od 5Be do 16Be ter 8 izomerov.
Poglej Helij in Izotopi berilija
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Poglej Helij in Izotopi vodika
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Helij in Izparilna toplota
James Chadwick
Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.
Poglej Helij in James Chadwick
Jedrska elektrarna
Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.
Poglej Helij in Jedrska elektrarna
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Helij in Jedrski razpad
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Helij in Jedrski reaktor
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Poglej Helij in John Archibald Wheeler
Joseph Norman Lockyer
Sir Joseph Norman Lockyer, angleški astronom, * 17. maj 1836, † 16. avgust 1920.
Poglej Helij in Joseph Norman Lockyer
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Helij in Jupiter
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Helij in Kaplja
Kapljevinski helij
Kapljevínski hélij (tudi in pogovorno tekóči hélij ali redkeje tekočínski hélij) je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah.
Poglej Helij in Kapljevinski helij
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Helij in Kemijski element
Kepler-11
Primerjava planetnega sestava Kepler 11 z Osončjem Kepler-11 je Soncu podobna zvezda s potrjenim planetnim sestavom najmanj 6 planetov s kratkimi tiri, zadnji, 6 je od zvezde oddaljen malce dlje, kot je Merkur od Sonca, odkrit je bil 2.
Poglej Helij in Kepler-11
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Poglej Helij in Kirij
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Helij in Kisik
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Helij in Koherentno valovanje
Koordinacijsko število
V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.
Poglej Helij in Koordinacijsko število
Kovinskost
II. populacije. V astronomiji je kovinskost uporabljena za opis pogostosti elementov, ki so težji od vodika in helija.
Poglej Helij in Kovinskost
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Helij in Kozmični žarki
Kritična temperatura
Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.
Poglej Helij in Kritična temperatura
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Helij in Kritična točka
Krup
Krup ali laringotraheobronhitis je bolezen dihal, ki jo običajno sproži akutna virusna okužba zgornjih dihal.
Poglej Helij in Krup
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Poglej Helij in Kvazidelec
Kytoon
Allsopp Helikite, novejši model ''kytoona'', napoljen s helijem. Kytoon (iz ang. kite + balloon) je hibridni zrakoplov, ki je kombinacija balona in zmaja.
Poglej Helij in Kytoon
Lahkoplinski top
Sestavni deli lahkoplinskega topa Dva lahkoplinska topa v letalski bazi Arnold Lahkoplinski top (ang. light-gas gun) je naprava, ki doseže zelo visoke izstopne hitrosti projektilov.
Poglej Helij in Lahkoplinski top
Le Chatelierovo načelo
Le Châtelierovo načelo ali zakon kemijskega ravnotežja, včasih tudi Le Châtelier-Braunovo načelo, je načelo, po katerem se lahko predvidi vpliv spremembe reakcijskih pogojev na kemijsko ravnotežje.
Poglej Helij in Le Chatelierovo načelo
Letalska guma
Letalska guma na Lockheed P-3 Orion Letalske gume so gume posebej načrtovane za uporabo na letalih in drugih zrakoplovih.
Poglej Helij in Letalska guma
Litijev hidrid
Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.
Poglej Helij in Litijev hidrid
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Helij in Luna
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Poglej Helij in Magično število (fizika)
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Helij in Medzvezdna snov
Meglična celica
Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.
Poglej Helij in Meglična celica
Mendelevij
Mendelévij je sintetični element, ki ima v periodnem sistemu kemijski simbol Md (prej Mv) in atomsko število 101.
Poglej Helij in Mendelevij
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Helij in Merkur
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Helij in Nadorjakinja
Naravni park Biancane, Toskana
Le Biancane Naravna laguna Spomenik Umberto Francesco Hoefer Geotermalne naprave Naravni park Biancane je naravno območje v bližini kraja Monterotondo Marittimo, v katerem se nahajajo oblike biancane, ki predstavljajo eno od številnih mest geotermalnih pojavov, zelo značilnih za pokrajino na meji med pokrajinama Pisa in Grosseto.
Poglej Helij in Naravni park Biancane, Toskana
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Helij in Naseljivi planet
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Helij in Neon
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Helij in Neptun
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Helij in Nevtronij
NFPA 704
Diamant ognja NFPA 704 (tudi diamant ognja, nevarnostni diamant) je standard, ki ga je zasnovala ameriška Nacionalna požarnovarstvena organizacija (National Fire Protection Association) za hitrejše in učinkovitejše prepoznavanje nevarnih snovi.
Poglej Helij in NFPA 704
Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov
Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.
Poglej Helij in Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Helij in Nukleon
Nukleosinteza
Nukleosinteza je proces, ki iz prejšnjih jeder in nukleonov (protonov in nevtronov) ustvari nova atomska jedra.
Poglej Helij in Nukleosinteza
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Helij in Območje H II
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Helij in Oganeson
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Helij in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Helij in Ogljikov dioksid
Ogljikov-dioksidni laser
Preizkušanje učinkov CO2 laserja na tarči. Laserski žarek na sliki ni viden, ker je v infrardečem delu spektra. Ogljikov-dioksidni laser (CO2 laser) je plinski laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo mešanica plinov z ogljikovim dioksidom.
Poglej Helij in Ogljikov-dioksidni laser
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Helij in Oksid
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Helij in Orbitala
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Helij in Osončje
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Helij in Ozračje
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Helij in Paulijevo izključitveno načelo
Pavel Aleksejevič Čerenkov
Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Helij in Pavel Aleksejevič Čerenkov
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Helij in Periodni sistem elementov
Piasecki PA-97 Helistat
Piasecki PA-97 Helistat je bila ameriška eksperimentalna hibridna zračna ladja za težke tovore.
Poglej Helij in Piasecki PA-97 Helistat
Pierre Janssen
Pierre Jules César Janssen, francoski astronom, * 22. februar 1824, Pariz, Francija, † 23. december 1907, Meudon, Francija.
Poglej Helij in Pierre Janssen
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Helij in Planetarna meglica
Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Helij in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Poglej Helij in Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pomeni imen asteroidov: 58001–59000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 58001 do 59000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Helij in Pomeni imen asteroidov: 58001–59000
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Helij in Prasevanje
Pravilo okteta
Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.
Poglej Helij in Pravilo okteta
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Poglej Helij in Prožno sipanje
Program Viking
''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.
Poglej Helij in Program Viking
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Helij in Radioaktivnost
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Helij in Razširitev periodnega sistema elementov
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Poglej Helij in Razpad alfa
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Helij in Rdeča orjakinja
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Poglej Helij in Rdeča pritlikavka
Reaktor na kroglično gorivo
Reaktor na kroglično gorivo (ang.Pebble-Bed Reactor - PBR) je tip jedrskega reaktorja, ki je hlajen s plinom in ima grafit za moderator.
Poglej Helij in Reaktor na kroglično gorivo
Reaktorji IV. generacije
Reaktorji IV- generacije (Gen IV) so teoretični jedrski reaktorji, ki so trenutno v fazi raziskovanja.
Poglej Helij in Reaktorji IV. generacije
Red velikosti (temperatura)
*.
Poglej Helij in Red velikosti (temperatura)
Roton
Roton je kvazidelec, ki se pojavlja v supertekočem He-4.
Poglej Helij in Roton
Rozierjev balon
Breitling Orbiter 3 Rozierjev balon (ali samo Roziere) je vrsta hibridnega balona.
Poglej Helij in Rozierjev balon
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Helij in Rutherfordovo sipanje
Samuel Cornette Collins
Samuel Cornette Collins, ameriški fizik in izumitelj, * 28. september 1898, Kentucky, † 19. junij 1984, Washington, D.C..
Poglej Helij in Samuel Cornette Collins
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Helij in Saturn
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Helij in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Helij in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Helij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Helij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Helij in Seznam kemijskih vsebin
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Poglej Helij in Seznam planetov v osončju
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Helij in Silicijev dioksid
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Poglej Helij in Skupina periodnega sistema
SkyHook JHL-40
SkyHook JHL-40 je predlagana hibridna zračna ladja z rotorji.
Poglej Helij in SkyHook JHL-40
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Helij in Sonce
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Poglej Helij in Sonoluminiscenca
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Helij in Specifična toplota
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Helij in Spektralna razvrstitev zvezd
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Helij in Spin
Starkov pojav
Starkov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v premiku in cepitvi spektralnih črt atomov in molekul v zunanjem električnem polju.
Poglej Helij in Starkov pojav
Stratosferski balon
Stratosferski balon na tleh Fotografija Oregona, posneta s pomočjo manjšega stratosferskega balona z višine približno 30 kilometrov nad morjem Stratosferski balon ali stratostat je balon, ki je namenjen za plovbo znotraj stratosfere.
Poglej Helij in Stratosferski balon
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Helij in Supermasivna črna luknja
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Poglej Helij in Superprevodnost
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Helij in Supertekočnost
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Helij in Tabela izotopov
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Helij in Tališča elementov (podatkovna stran)
Temna meglica
Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina.
Poglej Helij in Temna meglica
Titanova skupina
4.
Poglej Helij in Titanova skupina
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Helij in Toplotna prevodnost
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Poglej Helij in Tritij
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Helij in Trojna točka
Trojni alfa proces
Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.
Poglej Helij in Trojni alfa proces
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Helij in Upor sredstva
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Helij in Uran (planet)
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Helij in Uvod v kvantno mehaniko
V višave
V višave (v izvirniku) je računalniško animirani komični film režiserja Petea Docterja v produkciji animacijskega studia Pixar, ki je izšel leta 2009 v distribuciji Walt Disney Pictures.
Poglej Helij in V višave
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Helij in Valenca
Varjenje TIG
Varjenje TIG Varjenje TIG (ang. Tungsten Inert Gas) oz.
Poglej Helij in Varjenje TIG
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Helij in Vesolje
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Poglej Helij in Vezavna energija
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Helij in Vidni spekter
Visokotemperaturni superprevodnik
Visokotemperaturni superprevodniki (VTS) so superprevodniki, ki imajo temperaturo prehoda višjo od nizkotemperaturnih.
Poglej Helij in Visokotemperaturni superprevodnik
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Helij in Vodik
Vrelišča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Helij in Vrelišča elementov (podatkovna stran)
VZ Ovna
VZ Ovna (mednarodno VZ Arietis) je enojna bela zvezda na severni nebesni polobli v zodiakalnem ozvezdju Ovna.
Poglej Helij in VZ Ovna
William Ramsay
Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.
Poglej Helij in William Ramsay
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Helij in Wolf-Rayetova zvezda
Zemeljski planet
Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.
Poglej Helij in Zemeljski planet
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Helij in Zemeljski plin
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Helij in Zemlja
Zeppelin NT
Kokpit Zeppelin NT Instrumentalna plošča na Zeppelin NT ''D–LZZR'' (2003) Zeppelin NT ("Neue Technologie", »nova tehnologija«) je razred poltogih zračnih ladij nemškega podjetja Zeppelin Luftschifftechnik GmbH (ZLT).
Poglej Helij in Zeppelin NT
Zračna ladja
Sodobna poltoga zračna ladja Zeppelin NT Več različnih aerostatov PL25, do 2. svetovne vojne ena največjih takšne vrste Zráčna ládja (dirižabl) je vrsta zrakoplova lažjega od zraka (aerostat).
Poglej Helij in Zračna ladja
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Helij in Zrak
Zrakoplov
Polet toplozračnega balona bratov Montgolfier novembra 1783. Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) Zmaj Sodobna zračna ladja Motorno propelersko letalo vleče jadralno letalo na primerno višino Helikopter med reševalno akcijo Največje potniško letalo Airbus A380 med pristankom Zrakoplòv ali zráčno plovílo je stroj, ki je v ozračju zmožen leteti.
Poglej Helij in Zrakoplov
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Helij in Zvezda
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Helij in Zvezda orjakinja
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Helij in 2 (število)
2. julij
2.
Poglej Helij in 2. julij
Prav tako znan kot Helij/utekočinjen, komprimiran.