Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Šogunat Tokugava, Cesar Daigo, Cesar Kanmu, Cesar Saga, Gejša, Japonska arhitektura, Japonska umetnost, Japonski vrt, Jodo (reka), Kansai, Kjoto, Kjotska cesarska palača, Kukai, Nara (mesto), Obdobje Heian, Obdobje Nara, Palača Heian, Prefektura Kjoto, Svetišče Šimogamo, Svetišče Heian, To-dži, Zgodovina Japonske, Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota.
Šogunat Tokugava
Šogunat Tokugava (/ˌtɒkuːˈɡɑːwə/, 徳川幕府 Tokugava bakufu), znan tudi kot šogunat Edo (江戸幕府, Edo bakufu), je bila vojaška vlada Japonske v obdobju Edo od 1603 do 1868.
Novo!!: Heian-kjo in Šogunat Tokugava · Poglej več »
Cesar Daigo
Cesar Daigo (醍醐天皇 Daigo-tennō, 6. februar 886 - 23. oktober 930) je bil 60.
Novo!!: Heian-kjo in Cesar Daigo · Poglej več »
Cesar Kanmu
Kanmu Cesar Kanmu (桓武天皇 Kanmu-tenno, 737–806) je bil 50.
Novo!!: Heian-kjo in Cesar Kanmu · Poglej več »
Cesar Saga
''Jok za plemenito Sajčo'' (哭最澄上人), napisal cesar Saga ob smrti Sajčo. Saga je preučeval kitajske klasike. Bil je tudi priznan in vešč kaligraf. Kitajski vlivi na tem področju so se v obdobju Heian slabili; ta tekst je primer tega, kako se je kaligrafija na Japonskem razvijala na različno načine. Cesar Saga (嵯峨天皇 Saga-tenno, 10. oktober 768 - 24. avgust 842) je 52.
Novo!!: Heian-kjo in Cesar Saga · Poglej več »
Gejša
Gejše (芸者) (/ˈɡeɪʃə/; japonsko), znana tudi kot geiko (芸子) (v Kjotu in Kanazavi) ali geigi (芸妓), so razred japonskih umetnic in zabavljačic, ki so usposobljene za tradicionalne japonske sloge uprizoritvenih umetnosti, kot so ples, glasba in petje, ter so izkušene sogovornice in voditeljice.
Novo!!: Heian-kjo in Gejša · Poglej več »
Japonska arhitektura
Za japonsko arhitekturo (日本建築, Nihon kenčiku) so značilne lesene konstrukcije, nekoliko dvignjene od tal, s strehami iz ploščic ali slame.
Novo!!: Heian-kjo in Japonska arhitektura · Poglej več »
Japonska umetnost
Japonska umetnost pokriva široko paleto umetniških slogov in medijev, vključno starodavno keramiko, kiparstvo, slikanje s črnilom in kaligrafijo na svili in papirju, slike ukijo-e in lesorezno grafiko, origami ter nedavno mango in anime. Ima dolgo zgodovino, ki sega od začetkov človeškega prebivanja na Japonskem otočju, nekje v 10. tisočletju pred našim štetjem, do današnje države. Japonska je bila podvržena nenadnim vpadom novih idej, ki so jim sledila dolga obdobja minimalnega stika z zunanjim svetom. Sčasoma so Japonci razvili sposobnost absorbiranja, posnemanja in končno asimilacije tistih elementov tuje kulture, ki so dopolnjevali njihove estetske preference. Najzgodnejša kompleksna umetnost na Japonskem je nastala v 7. in 8. stoletju v povezavi z budizmom. V 9. stoletju, ko so se Japonci začeli obračati stran od Kitajske in razvijati avtohtone oblike izražanja, je posvetna umetnost postala vse pomembnejša; do poznega 15. stoletja sta cveteli tako verska kot posvetna umetnost. Po vojni Ōnin (1467–1477) je Japonska vstopila v obdobje politične, družbene in gospodarske motnje, ki je trajala več kot stoletje. V državi, ki je nastala pod vodstvom šogunata Tokugava, je imela organizirana vera veliko manj pomembno vlogo v življenju ljudi, umetnost, ki je preživela, pa je bila predvsem posvetna. V obdobju Meidži (1868-1912) je prišlo do nenadnega pritoka zahodnih slogov, ki so še naprej pomembni. Slikanje je najprimernejši umetniški izraz na Japonskem, z njim se ukvarjajo tako amaterji kot profesionalci. Vse do sodobnega časa so Japonci pisali s čopičem in ne s peresom, zato so zaradi poznavanja tehnik čopiča še posebej občutljivi na vrednote in estetiko slikanja. Z vzponom popularne kulture v obdobju Edo je slog lesenih odtisov postal glavna oblika in njegove tehnike so bile natančno prilagojene za ustvarjanje barvitih grafik. Japoncem se je v tem obdobju kiparstvo zdelo veliko manj naklonjen medij za umetniško izražanje; večina velikih japonskih kipov je povezana z religijo, uporaba medija pa je upadla z zmanjševanjem pomena tradicionalnega budizma. Japonska keramika je med najboljšimi na svetu in vključuje najzgodnejše znane japonske artefakte; japonski izvozni porcelan je bil na različnih točkah pomembna industrija. Japonski lakirani izdelki so tudi ena vodilnih svetovnih umetnosti in obrti, in dela, čudovito okrašena z maki-e, so bila izvožena v Evropo in na Kitajsko ter ostala pomemben izvoz do 19. stoletja. V arhitekturi so japonske preference do naravnih materialov in interakcije notranjega in zunanjega prostora jasno izražene.
Novo!!: Heian-kjo in Japonska umetnost · Poglej več »
Japonski vrt
Japonski vrtovi (日本庭園, nihon teien) so tradicionalni vrtovi, katerih zasnove spremljajo japonska estetika in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino.
Novo!!: Heian-kjo in Japonski vrt · Poglej več »
Jodo (reka)
Reka Jodo (淀川, Jodo-gava), imenovana tudi reka Seta (瀬田川 Seta-gava) in reka Udži (宇治川 Udži-gava) na delih svoje poti, je glavna reka v prefekturi Osaka na otoku Honšu na Japonskem.
Novo!!: Heian-kjo in Jodo (reka) · Poglej več »
Kansai
Kansai (japonsko Kansai-čihō 関西地方) ali regija Kinki (近畿 近畿, Kinki-čihō), je regija v jugozahodnem centralnem delu japonskega otoka Honšu.
Novo!!: Heian-kjo in Kansai · Poglej več »
Kjoto
Kjoto (/ˈkjoʊtoʊ/; japonsko: 京都, Kjōto), uradno mesto Kjoto (京都市, Kjōto-ši), je glavno mesto prefekture Kjoto na Japonskem.
Novo!!: Heian-kjo in Kjoto · Poglej več »
Kjotska cesarska palača
Kjotska cesarska palača (京都御所, Kjōto-gošo) je nekdanja palača japonskega cesarja.
Novo!!: Heian-kjo in Kjotska cesarska palača · Poglej več »
Kukai
Kūkai (空海, 27. julij 774 Bjōbugaura, danes Zencūdži - 22. april 835 gora Kōja), rojstno ime Saeki Mao, posthumno ime Kōbō Daiši(弘法大師, »Veliki mojster, ki je širil Darmo«), je bil japonski budistični menih, kaligraf in pesnik, ki je ustanovil ezoterično budistično šolo Šingon. Je eden izmed najbolj znanih in priljubljenih svetnikov na Japonskem. Ustanovil je šingonsko sekto budizma, ki v ospredje postavlja čarobne uroke, magične formule in obrede. Odpotoval je na Kitajsko, kjer je študiral tangmi (kitajski vadžrajana budizem) pri menihu Huiguoju. Po vrnitvi na Japonsko je ustanovil šingon - japonsko vejo budizma vadžrajana. Z blagoslovom več cesarjev je Kūkai lahko pridigal učenja šingona in ustanovil templje šingona. V življenju je veliko prispeval k razvoju umetnosti in literature na Japonskem. Dejaven je bil na področju gradnje javne infrastrukture, torej cest, namakalnih kanalov in templjev. Znan je tudi kot pionir na področju izobraževanja. Zaradi njegovega pomena v japonskem budizmu je Kūkai povezan s številnimi zgodbami in legendami. Ena takšnih legend pripisuje Kukaiju izum kana ubeseditve, s katerim se japonski jezik piše še danes (v kombinaciji s kandži), pa tudi pesmi Iroha, ki je pripomogla k standardizaciji in popularizaciji kane. Privrženci šingona običajno imenujejo Kūkaija s častnim nazivom Odaiši-sama (お大師様, »Veliki mojster«) in verskim imenom Hendžō Kongō (遍照金剛, »Vajra, ki sije v vse smeri«).
Novo!!: Heian-kjo in Kukai · Poglej več »
Nara (mesto)
Nara (奈良市, Nara-ši, japonsko) je glavno mesto prefekture Nara na Japonskem.
Novo!!: Heian-kjo in Nara (mesto) · Poglej več »
Obdobje Heian
Miniaturni model prestolnice Heian-kjo Obdobje Heian (平安時代 Heian džidaj) je zadnji del klasičnega obdobja japonske zgodovine med letoma 794 in 1185.
Novo!!: Heian-kjo in Obdobje Heian · Poglej več »
Obdobje Nara
Obdobje Nara (奈良時代 Nara džidai) je obdobje v japonski zgodovini med leti 710 in 794.
Novo!!: Heian-kjo in Obdobje Nara · Poglej več »
Palača Heian
Palača Heian (平安宮, Heian-kjū) je bila prva cesarska palača Heian-kjo (današnji Kjoto), glavnega mesta Japonske, od leta 794 do 1227.
Novo!!: Heian-kjo in Palača Heian · Poglej več »
Prefektura Kjoto
Prefektura Kjoto (京都府, Kjōto-fu) je japonska prefektura v regiji Kansai na Honšuju.
Novo!!: Heian-kjo in Prefektura Kjoto · Poglej več »
Svetišče Šimogamo
Svetišče Šimogamo (japonsko: 下鴨神社, Šimogamo-džindža) je pomembno šintoistično svetišče v okrožju Šimogamo v delu Sakjō mesta Kjoto.
Novo!!: Heian-kjo in Svetišče Šimogamo · Poglej več »
Svetišče Heian
Svetišče Heian (平安神宮, Heian-džingū) je šintoistično svetišče v Sakjō-kuju v Kjotu na Japonskem.
Novo!!: Heian-kjo in Svetišče Heian · Poglej več »
To-dži
Tempelj Tō-dži (東寺, Tō-ji, »vzhodni tempelj«), znan tudi kot Kjō-ō-gokoku-dži (教王護国寺, »tempelj za obrambo naroda s pomočjo kralja doktrin«), je budistični tempelj Šingon v okrožju Minami-ku v Kjotu na Japonskem.
Novo!!: Heian-kjo in To-dži · Poglej več »
Zgodovina Japonske
Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Novo!!: Heian-kjo in Zgodovina Japonske · Poglej več »
Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota
Unescov seznam svetovne dediščine Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota (mesta Kjoto, Udži in Ocu) zajema 17 lokacij na Japonskem v mestu Kjoto in njegovi neposredni bližini.
Novo!!: Heian-kjo in Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota · Poglej več »
