Kazalo
56 odnosi: Afrodita, Agrigento, Ajant, Aleksandrija, Alkamen, Apolon, Ares, Atena, Atenska akropola, Atika (bivša država), Atlantida, Deviški pas, Dioniz, Družinsko drevo grških bogov, Dvanajst bogov Olimpa, Erehtejon, Gliptoteka v Münchnu, Grčija, Grška mitologija, Heba, Hera, Heraklej, Hermes, Himera, Iliada, Interpretatio graeca, Kočija iz Monteleoneja, Kušansko cesarstvo, Lemnos, Maneton, Mjolnir, Okean, Olimp, Pandora, Partenon, Pergamonski oltar, Perzefona, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Pomeni imen asteroidov: 30001–31000, Portik, Prometej, Pta, Rimska mitologija, Seznam grških templjev, Sifnijska zakladnica, Starogrška arhitektura, Stavba avstrijskega Parlamenta, Strop, Svarožič, Svarog, ... Razširi indeks (6 več) »
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Hefajst in Afrodita
Agrigento
Agrigento (sicilijansko Girgenti ali Giurgenti) je mesto z okoli 60.000 prebivalci na južni obali Sicilije v Italiji in glavno mesto pokrajine Agrigento.
Poglej Hefajst in Agrigento
Ajant
Ajantov samomor; Etruščanska redčefiguralni kaliks-krater, ca. 400–350 pr. n. št.. Ajant (starogrško: Αἴας, Αἴαντος Aiantos) je bil starogrški mitološki junak, ki se je boril v Trojanski vojni.
Poglej Hefajst in Ajant
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Hefajst in Aleksandrija
Alkamen
Alkamen (starogrško: Alkaménes), grški kipar, */† 5. stoletje pr. n. št. Alcamen je bil antični grški kipar iz Lemnosa in Aten, ki je delal v 2.
Poglej Hefajst in Alkamen
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Hefajst in Apolon
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Hefajst in Ares
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Hefajst in Atena
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Hefajst in Atenska akropola
Atika (bivša država)
Atika (grško Αττική, Attikḗ ali Attikī́; starogrško ali sodobno) je zgodovinska območje, ki vključuje glavno mesto mesto Grčije, Atene.
Poglej Hefajst in Atika (bivša država)
Atlantida
Kircherjev zemljevid Atlantide iz leta 1669 Atlantida (starogrško Ἀτλαντὶς νῆσος Atlantìs nḗsos – Atlasov otok) je bila domnevni otok v Atlantskem oceanu, na katerem je živela starodavna civilizacija.
Poglej Hefajst in Atlantida
Deviški pas
Skica deviškega pasu Moški in ženski deviški pas Deviški pas (imenovan tudi Venerin ali florentinski pas) je priprava, ki so si je domislili v poznem srednjem veku, namenjena zavarovanju ženske kreposti.
Poglej Hefajst in Deviški pas
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Hefajst in Dioniz
Družinsko drevo grških bogov
Označenih je dvanajst bogov Olimpa in bogovi, ki so vladali svetu (Uran, Kronos, Zevs).
Poglej Hefajst in Družinsko drevo grških bogov
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Hefajst in Dvanajst bogov Olimpa
Erehtejon
Erehtejon ali Erehteum (stara grščina: Ἐρέχθειον, moderna grščina: Ερέχθειο) je antični grški tempelj na severni strani Akropole v Atenah v Grčiji, ki je bil posvečen Ateni in Pozejdonu.
Poglej Hefajst in Erehtejon
Gliptoteka v Münchnu
Gliptoteka (nemško Glʏptothek) je muzej v Münchnu v Nemčiji, ki ga je naročil bavarski kralj Ludvik I. za dom svojih grških in rimskih skulptur (torej γλυπτο- glypto- 'skulptura').
Poglej Hefajst in Gliptoteka v Münchnu
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Hefajst in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Hefajst in Grška mitologija
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Hefajst in Heba
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Hefajst in Hera
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Hefajst in Heraklej
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Hefajst in Hermes
Himera
Himera iz Apulije, okoli 350–340 pr. n. št. (Muzej Louvre) Himera, (grško: Χίμαιρα, Chimaira), je v grški mitologiji pošast z levjo glavo, kozjim trupom in zmajskim repom.
Poglej Hefajst in Himera
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Hefajst in Iliada
Interpretatio graeca
Interpretatio graeca (latinsko 'grški prevod') ali »interpretacija s pomočjo grščine « je diskurz, ki se uporablja za razlago ali poskus razumevanja mitologije in religije drugih kultur; primerjalna metodologija, ki uporablja starogrške verske koncepte in prakse, božanstva in mite, enakovredne in skupne značilnosti.
Poglej Hefajst in Interpretatio graeca
Kočija iz Monteleoneja
Kočija iz Monteleoneja (italijansko Carro etrusco di Monteleone) je etruščanska kočija iz okoli leta 530 pr.
Poglej Hefajst in Kočija iz Monteleoneja
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Hefajst in Kušansko cesarstvo
Lemnos
Lemnos (Λήμνος, Limnos) je grški otok v severnem delu Egejskega morja, približno na polovici razdalje med goro Atos in turško obalo.
Poglej Hefajst in Lemnos
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Hefajst in Maneton
Mjolnir
kladiva, verjetno najdenega v Kabbarpu pri Staffanstorpu v pokrajini Skåne, Švedska, ki je nekoč pripadalo zbirki barona Claesa Kurcka. Arthurja Rackhama, 1907. Mjolnir (iz staronordijščine Mjǫllnir) je v nordijski mitologiji kladivo boga strele in groma Thora, ki se uporablja kot uničujoče orožje in kot božansko orodje za zagotavljanje blagoslovov.
Poglej Hefajst in Mjolnir
Okean
Okean (grško Ὠκεανός Ōkeanós), tudi Ogenos (Ogenos, Ωγηνος) ali Ogen (Ωγην), je bil božanski lik v klasični antiki, pri Grkih in Rimljanih bog morja in oceanov, ki obkrožajo svet.
Poglej Hefajst in Okean
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Hefajst in Olimp
Pandora
Julesa Josepha Lefebvra iz leta 1882 V grški mitologiji naj bi bila Pandora (v stari grščini, Πανδώρα, ki izhajajo iz πᾶς »vsi« in δῶρον "darilo") prva ženska, ki je bila narejena iz gline.
Poglej Hefajst in Pandora
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Hefajst in Partenon
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Hefajst in Pergamonski oltar
Perzefona
Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.
Poglej Hefajst in Perzefona
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Hefajst in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pomeni imen asteroidov: 30001–31000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 30001 do 31000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Hefajst in Pomeni imen asteroidov: 30001–31000
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Hefajst in Portik
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Hefajst in Prometej
Pta
Pta (tudi Ptah) je v staroegipčanski mitologiji stvarnik sveta, zaščitnik umetnikov in rokodelcev ter bog mesta Memfis, južno od sodobnega Kaira, ki je bil precej časa tudi kraljeva rezidenca.
Poglej Hefajst in Pta
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Hefajst in Rimska mitologija
Seznam grških templjev
Na tem seznamu antičnih grških templjev so templji, ki so bili zgrajeni od 6.
Poglej Hefajst in Seznam grških templjev
Sifnijska zakladnica
Sifnijska zakladnica je bila stavba v starogrškem kultnem središču Delfi v Grčiji, ki so jo postavili za daritve polisa ali mestne države Sifnos.
Poglej Hefajst in Sifnijska zakladnica
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Hefajst in Starogrška arhitektura
Stavba avstrijskega Parlamenta
Stavba avstrijskega parlamenta (nemško: Parlamentsgebäude, pogovorno das Parlament) je na Dunaju (Avstrija).
Poglej Hefajst in Stavba avstrijskega Parlamenta
Strop
Strop iz lesenih nosilcev Strop v cerkvi San Giovanni v Lateranu, Rim Strop je del stavbe oziroma stavbni člen, ki prekriva posamezne prostore od zgoraj.
Poglej Hefajst in Strop
Svarožič
Svarožič je slovansko božanstvo, verjetno sin Svaroga.
Poglej Hefajst in Svarožič
Svarog
Svarog (tudi Tvarog, Rarog, Rarach, Jarog, Svarun) je slabo poznano slovansko božanstvo, ki velja za očeta Svarožiča/Svarožičev; po ruski legendi je tudi stari kralj med ljudmi.
Poglej Hefajst in Svarog
Tachyon: The Fringe
Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic.
Poglej Hefajst in Tachyon: The Fringe
Vklenjeni Prometej
Mnogi dvomijo, da je Ajshil avtor te drame, kajti od drugih njegovih dram se precej razlikuje – predvsem v motiviki; ni v skladu z njegovo religioznostjo (ni pravice, Dike, ki po navadi poskrbi, da je na koncu vse izravnano, v ravnovesju).
Poglej Hefajst in Vklenjeni Prometej
Vklenjeni Prometej (Rubens)
Vklenjeni Prometej je oljna slika Petra Paula Rubensa, flamskega baročnega umetnika iz Antwerpna.
Poglej Hefajst in Vklenjeni Prometej (Rubens)
Vulcano
Vulcano (sicilsko: Vurcanu) ali Vulcan je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, približno 25 km severno od Sicilije in je na najjužnejšem koncu sedmih Eolskih otokov.
Poglej Hefajst in Vulcano
Zapisovanje antičnih imen
Pri slovenjenju starogrških in latinskih imen imamo več problemov, ki se kažejo skozi neenotnost pravil za njihovo podomačevanje v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.
Poglej Hefajst in Zapisovanje antičnih imen
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Hefajst in Zevs
Prav tako znan kot Hefaist.