Kazalo
27 odnosi: Anjang, Šanši, Šiungnu, Bohajsko gospodarsko območje, Bohajsko morje, Cesarske grobnice dinastij Ming in Čing, Džao (država), Donghu, HE, Henan, Huan (dinastija Han), Jan (država), Kitajska arhitektura, Li Daojuan, Lju Bej, Ljudska republika Kitajska, Peking, Prelaz Džjaju, Severne in južne dinastije, Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem, Tjandžin, Tri kraljestva, Upor rumenih turbanov, Upravna delitev Ljudske republike Kitajske, Veliki prekop (Kitajska), Veliko kitajsko nižavje, Vu Šengli.
Anjang
Anjang (poenostavljeno kitajsko 安阳, tradicionalno kitajsko 安陽, pinjin Ānyáng) je mesto na ravni prefekture v provinci Henan v Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Hebej in Anjang
Šanši
Šanši (kitajsko 山西i, prej latinizirano kot Šansi) je celinska provinca Ljudske republike Kitajske in del severnokitajske regije.
Poglej Hebej in Šanši
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Hebej in Šiungnu
Bohajsko gospodarsko območje
Bohajsko gospodarsko območje (kit. Bo Hai, ang. Bohai (Bay) Economic Rim oz. BER) gospodarsko razvito zaledje Pekinga in Tjandžina.
Poglej Hebej in Bohajsko gospodarsko območje
Bohajsko morje
Bohajsko morje (kitajsko 渤海, pinjin Bo Hai, dobesedno morje Bo) je najnotranji zaliv Rumenega morja v severovzhodni Kitajski.
Poglej Hebej in Bohajsko morje
Cesarske grobnice dinastij Ming in Čing
Zahodne grobnice Čing, Jišjan, Hubej Pot duš, Peking Mavzolej Šjaoling, Nandžing Mavzolej Džaolin Čing, Šenjang, Liaoning Cesarske grobnice dinastij Ming in Čing je oznaka, pod katero je UNESCO uvrstil več grobnic in grobnih kompleksov na seznam svetovne dediščine.
Poglej Hebej in Cesarske grobnice dinastij Ming in Čing
Džao (država)
Ruševine mesta Dai, zadnje prestolnice Džaa Džao (tradicionalno kitajsko 趙, poenostavljeno kitajsko 赵, pinjin Zhào) je bila ena od sedmih velikih držav v obdobju vojskujočih se držav starodavne Kitajske.
Poglej Hebej in Džao (država)
Donghu
Donghu (poenostavljeno kitajsko 东胡, tradicionalno kitajsko 東胡, pinjin Dōnghú, Wade–Giles Tung-hu, IPA, dobesedno Vzhodni tujci ali Vzhodni barbari) ali Hu (kitajsko 胡, pinjin Hú, Wade–Giles Hu, IPA)Edwin G. Pulleyblank (1994).
Poglej Hebej in Donghu
HE
HE, He ali he je lahko.
Poglej Hebej in HE
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Poglej Hebej in Henan
Huan (dinastija Han)
Cesar Huan (kitajsko 漢桓帝, pinjin Hàn Huán Dì) je bil 27.
Poglej Hebej in Huan (dinastija Han)
Jan (država)
url-status.
Poglej Hebej in Jan (država)
Kitajska arhitektura
Prepovedano mesto, Peking Vrt skromnega uradnika, del Unescove dediščine Klasični vrtovi Sudžov Železna pagoda kaifeng Tempelj Džudžjadžjao Kitajska arhitektura je utelešenje arhitekturnega sloga, ki se je skozi tisočletja razvijal na Kitajskem in je vplival na arhitekturo po vsej vzhodni Aziji.
Poglej Hebej in Kitajska arhitektura
Li Daojuan
Li Daojuan (poenostavljeno kitajsko 郦道元, tradicionalno kitajsko 酈道元, pinjin Lì Dàoyuán) je bil kitajski geograf, pisec in politik v dinastiji Severni Vej, * 466 ali 472, Okraj Džov, Hebej, † 527.
Poglej Hebej in Li Daojuan
Lju Bej
Lju Bej (mandarinska izgovarjava, kitajsko 劉備) z vljudnostnim imenom Šuande (kitajsko 玄德) je bil kitajski vojskovodja v pozni dinastiji Vzhodni Han, ki je kasneje postal ustanovitelj in cesar Šu Hana, enega od kitajskih kraljestev v obdobju treh kraljestev, * 161, † 10. junij 223.
Poglej Hebej in Lju Bej
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Hebej in Ljudska republika Kitajska
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Hebej in Peking
Prelaz Džjaju
Prelaz Džjaju ali je prva mejna trdnjava na zahodnem koncu Velikega zidu dinastije Ming, blizu mesta Džjajuguan v provinci Gansu.
Poglej Hebej in Prelaz Džjaju
Severne in južne dinastije
Severne in južne dinastije (kitajsko 南北朝, pinjin Nán-Běi Cháo) je bilo obdobje politične delitve Kitajske, ki je trajalo od leta 420 do 589 po burnem obdobju šestnajstih kraljestev in dinastije Vzhodni Džin.
Poglej Hebej in Severne in južne dinastije
Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem
To je seznam Unescovih krajev svetovne dediščine na Kitajskem.
Poglej Hebej in Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem
Tjandžin
--> Tjandžin (tjandžinsko:; poštno prečrkovanje: Tientsin) je velemesto v severni Kitajski.
Poglej Hebej in Tjandžin
Tri kraljestva
Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.
Poglej Hebej in Tri kraljestva
Upor rumenih turbanov
Upor rumenih turbanov (tradicionalno kitajsko 黃巾之亂, poenostavljeno kitajsko 黄巾之乱 pinjin Huángjīn zhī luàn, dobesedno konflikt rumenega turbana) je bil kmečki upor v dinastiji Kasnejši Han v starodavni Kitajski. Izbruhnil je okoli marca 184 n. št. med vladavino cesarja Linga.
Poglej Hebej in Upor rumenih turbanov
Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Zaradi velikega števila prebivalstva in geografskega območja Kitajske je bila upravna delitev Kitajske že od antičnih časov sestavljene iz več ravni.
Poglej Hebej in Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Veliki prekop (Kitajska)
Veliki prekop (znan tudi kot Veliki prekop Peking-Hangdžov) na kitajskem je najdaljši prekop na svetu.
Poglej Hebej in Veliki prekop (Kitajska)
Veliko kitajsko nižavje
Veliko kitajsko nižavje ali Džongjuan (dobesedno 'osrednja planota'), znana tudi kot Džongtu (dobesedno 'osrednja dežela') in Džongdžou (dobesedno 'osrednja regija'), se običajno nanaša na del severnokitajske nižine, ki obdaja spodnji in srednji tok Rumene reke, s središčem v regiji med Luojangom in Kaifengom.
Poglej Hebej in Veliko kitajsko nižavje
Vu Šengli
Vu Šengli (kitajsko: 吴胜利; pinjin: Wu Shengli), kitajski general, * avgust 1945, Vučjao, Hebej, Kitajska.
Poglej Hebej in Vu Šengli