Kazalo
24 odnosi: Atomski polmer, Železova skupina, Darmštatij, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 7. periode, Flerovij, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Hasijeve anorganske spojine, Izparilna toplota, Kemijski simbol, Livermorij, Moskovij, Nihonij, Prehodni element, Razširitev periodnega sistema elementov, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kovin, Tabela izotopov, Težki elementi, Valenca, 108 (število).
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Hasij in Atomski polmer
Železova skupina
V 8.
Poglej Hasij in Železova skupina
Darmštatij
Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.
Poglej Hasij in Darmštatij
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Hasij in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Hasij in Elektronska lupina
Element 7. periode
Element 7.
Poglej Hasij in Element 7. periode
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Hasij in Flerovij
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Hasij in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Hasijeve anorganske spojine
Iskanje hasijevih spojin je zaradi kratke razpolovne dobe vseh njegovih izotopov zelo oteženo.
Poglej Hasij in Hasijeve anorganske spojine
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Hasij in Izparilna toplota
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Hasij in Kemijski simbol
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Hasij in Livermorij
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Hasij in Moskovij
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Hasij in Nihonij
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Hasij in Prehodni element
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Hasij in Razširitev periodnega sistema elementov
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Hasij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Hasij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Hasij in Seznam kemijskih vsebin
Seznam kovin
Seznam kovin.
Poglej Hasij in Seznam kovin
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Hasij in Tabela izotopov
Težki elementi
nevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo. ''Neutron'' je angleška beseda za nevtron. Najtežja jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.
Poglej Hasij in Težki elementi
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Hasij in Valenca
108 (število)
108 (stó ósem) je naravno število, za katero velja 108.
Poglej Hasij in 108 (število)
Prav tako znan kot Hassij.