Kazalo
189 odnosi: Achterhoek, Albert Švedski, Albert Pruski, Albrecht von Wallenstein, Alexanderplatz, Amsterdam, Art nouveau arhitektura v Rigi, Ščečinski mir, Švedsko-novgorodske vojne, Baltsko morje, Bergen, Berlin, Brandenburg (volilna kneževina), Braunschweig, Bremen, Bremenska mestna hiša, Brugge, Cerkev sv. Marije, Bergen, Danska, Désirée Clary, Dinastija Vasa, Dolga ladja, Država Tevtonskega reda, Erfurt, Estonija, EuroVelo, F.C. Hansa Rostock, Frankfurt ob Odri, Friderik I. Barbarossa, Friderik I. Danski, Fritz Albert Lipmann, Gdansk, Gediminas, Glavni trg, Krakov, Goslar, Gotska arhitektura, Grad Malbork, Greifswald, Grofija Holandija, Grofija Zutphen, Groningen (provinca), Gustav Vasa, Halberstadt, Halle, Saška - Anhalt, Hamburg, Hannover, Hans Holbein mlajši, Hanzeatska mesta, Heinrich Parler, Helmno, ... Razširi indeks (139 več) »
Achterhoek
Achterhoek (nizozemsko nizkosaško: Achterhook) je kulturna pokrajina v vzhodni Nizozemski.
Poglej Hansa in Achterhoek
Albert Švedski
Kraljevi pečat Alberta Švedskega Albert Mecklenburški (nemško Albrecht, švedsko Albrekt av Mecklenburg) je bil od leta 1364 do 1389 kralj Švedske in od leta 1384 do 1412 vojvoda Mecklenburg-Schwerinski, * okoli 1338, Mecklenburg † 1. april 1412, Bad Doberan.
Poglej Hansa in Albert Švedski
Albert Pruski
Albert Pruski, veliki mojster Nemškega viteškega reda, pruski vojvoda, * 17. maj 1490, Ansbach, † 20. marec 1568 grad Tapiau danes Gvardejsk v ruski oblasti Kaliningrad.
Poglej Hansa in Albert Pruski
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Hansa in Albrecht von Wallenstein
Alexanderplatz
Alexanderplatz Aleksandrov trg) je velik javni trg in prometno središče v osrednjem okrožju Mitte v Berlinu. Trg je poimenovan po ruskem carju Aleksandru I., kar označuje tudi večjo sosesko, ki se razteza od Mollstraße na severovzhodu do Spandauer Straße in Rotes Rathaus na jugozahodu.
Poglej Hansa in Alexanderplatz
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Poglej Hansa in Amsterdam
Art nouveau arhitektura v Rigi
Art nouveau arhitektura v Rigi predstavlja približno tretjino vseh stavb v središču Rige, zaradi česar je latvijska prestolnica mesto z največjo koncentracijo tovrstne arhitekture v celotni Evropi.
Poglej Hansa in Art nouveau arhitektura v Rigi
Ščečinski mir
Ščečinski mirovni sporazum (nemško Frieden von Stettin, švedsko Freden i Stettin, dansko Freden i Stettin), sklenjen 13.
Poglej Hansa in Ščečinski mir
Švedsko-novgorodske vojne
Švedsko-novgorodske vojne so bile niz spopadov v 12.
Poglej Hansa in Švedsko-novgorodske vojne
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Hansa in Baltsko morje
Bergen
Bergen, zgodovinsko Bjørgvin, je drugo največje mesto na Norveškem s približno 285.900 prebivalci, je mesto in občina v okrožju Vestland na zahodni obali Norveške.
Poglej Hansa in Bergen
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Hansa in Berlin
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Hansa in Brandenburg (volilna kneževina)
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Hansa in Braunschweig
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Hansa in Bremen
Bremenska mestna hiša
Mestna hiša v Bremnu je sedež predsednika senata in župana svobodnega Hanseatskega mesta Bremen.
Poglej Hansa in Bremenska mestna hiša
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Poglej Hansa in Brugge
Cerkev sv. Marije, Bergen
Cerkev sv.
Poglej Hansa in Cerkev sv. Marije, Bergen
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Hansa in Danska
Désirée Clary
Bernardine Eugénie Désirée Clary, švedska in norveška kraljica, * 8. november 1777, Marseille, Francija, † 17. december 1860, Stockholm, Švedska.
Poglej Hansa in Désirée Clary
Dinastija Vasa
Rodbina Vasa (švedsko Vasaätten, poljsko Wazowie, litovsko Vaza) je bila švedska vladarska rodbina, ustanovljena leta 1523 na Švedskem.
Poglej Hansa in Dinastija Vasa
Dolga ladja
Dolge ladje so bile vrsta specializiranih skandinavskih vojnih ladij, ki imajo dolgo zgodovino v Skandinaviji, njihov obstoj pa je arheološko dokazan in dokumentiran vsaj v 4.
Poglej Hansa in Dolga ladja
Država Tevtonskega reda
Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.
Poglej Hansa in Država Tevtonskega reda
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Poglej Hansa in Erfurt
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Hansa in Estonija
EuroVelo
EuroVelo, evropska mreža kolesarskih poti, je projekt Evropske kolesarske federacije razviti 12 dolgih kolesarskih poti, ki prepredajo celotno Evropo.
Poglej Hansa in EuroVelo
F.C. Hansa Rostock
F.C. Hansa Rostock je nogometni klub v tretji nemški nogometni ligi.
Poglej Hansa in F.C. Hansa Rostock
Frankfurt ob Odri
Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.
Poglej Hansa in Frankfurt ob Odri
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Hansa in Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Danski
Friderik I., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 7. oktober 1471, Haderslev, † 10. april 1533, Schleswig.
Poglej Hansa in Friderik I. Danski
Fritz Albert Lipmann
Fritz Albert Lipmann, nemško-ameriški biokemik, nobelovec, * 12. junij 1899, Königsberg, Prusija (zdaj Kaliningrad, Rusija), † 24. julij 1986, Poughkeepsie, New York, Združene države Amerike.
Poglej Hansa in Fritz Albert Lipmann
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Hansa in Gdansk
Gediminas
Gediminas (latinsko Gedeminne, Gedeminnus) je bil od leta 1315 ali 1316 do svoje smrti litovski velik knez.
Poglej Hansa in Gediminas
Glavni trg, Krakov
Glavni trg (poljsko Rynek Główny) v starem mestnem jedru Krakova je glavni mestni prostor v središču mesta.
Poglej Hansa in Glavni trg, Krakov
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Hansa in Goslar
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Hansa in Gotska arhitektura
Grad Malbork
| name.
Poglej Hansa in Grad Malbork
Greifswald
Greifswald je mesto in mestni okraj v severovzhodni Nemčiji.
Poglej Hansa in Greifswald
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Hansa in Grofija Holandija
Grofija Zutphen
Oton II. Zutphenski na lovu v regiji Veluwe. ''Gerhard III. Gelderski "Hči grofa Zutphenskega" z grbom Zutphenskih Alegorična predstavitev prenosa Gelreja in Zutphena leta 1675 s strani Viljema III. Oranskega, s tremi podrobnimi predstavitvami samega prenosa v Arnhem Mavricij Oranski je leta 1591 zajel mesto Zutphen.
Poglej Hansa in Grofija Zutphen
Groningen (provinca)
Category:Articles with short description Category:Short description is different from Wikidata Category:Pages using infobox settlement with bad settlement type Groningen (Gronings) je najbolj severovzhodna provinca Nizozemske.
Poglej Hansa in Groningen (provinca)
Gustav Vasa
Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj, * 12. maj 1496, † 29. september 1560, Stockholm.
Poglej Hansa in Gustav Vasa
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Poglej Hansa in Halberstadt
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Poglej Hansa in Halle, Saška - Anhalt
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Hansa in Hamburg
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Hansa in Hannover
Hans Holbein mlajši
Hans Holbein mlajši (okoli 1497– med 7. oktobrom in 29. novembrom 1543) je bil nemški in švicarski slikar in grafik, ki je delal v slogu severne renesanse.
Poglej Hansa in Hans Holbein mlajši
Hanzeatska mesta
Nizozemski zemljevid s številnimi (ne vsemi) velikimi in majhnimi hanzeatskimi mesti ter trgovskimi potmi Hanzeatska mesta so bila članice Hanzeatske lige.
Poglej Hansa in Hanzeatska mesta
Heinrich Parler
Heinrich Parler Starejši (tudi Heinrich iz Gmünda, nemško: Heinrich von Gemünd der Ältere; okoli 1310 - okoli 1370), je bil nemški arhitekt (stavbenik) in kipar.
Poglej Hansa in Heinrich Parler
Helmno
Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).
Poglej Hansa in Helmno
Henrikova kronika Livonije
Stran rokopisa ''Henrikove kronike Livonije'' Henrikova kronika Livonije (latinsko Heinrici Cronicon Lyvoniae) je dokument, napisan v latinščini, ki opisuje zgodovinske dogodke v Livoniji, ki približno ustreza sedanji osrednji Estoniji in severnemu delu Latvije, in okoliških območjih od leta 1180 do 1227.
Poglej Hansa in Henrikova kronika Livonije
Hiša Bratovščine črnoglavcev
Hiša Bratovščine črnoglavcev (latvijsko Melngalvju nams) na mestnem trgu latvijske prestolnice Riga (latvijsko Rīga) je bila prvič omenjena v dokumentih leta 1334 kot Nova hiša Velikega ceha.
Poglej Hansa in Hiša Bratovščine črnoglavcev
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Hansa in Hildesheim
Holstentor
Holstentor ('Holsteinska vrata') so mestna vrata, ki označujejo zahodno mejo starega središča hanseatskega mesta Lübeck.
Poglej Hansa in Holstentor
Ivan Danski
| name.
Poglej Hansa in Ivan Danski
Kalmarska unija
Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).
Poglej Hansa in Kalmarska unija
Karel XIV. Janez Švedski
Charles-Jean Baptiste Bernadotte, francoski maršal ter švedski in norveški kralj, * 26. januar 1763, Pau, Francija, † 8. marec 1844, Stockholm, Švedska.
Poglej Hansa in Karel XIV. Janez Švedski
Kattegat
Kattegat; Kattegatt) je 30.000 km² veliko morsko območje, ki ga na zahodu omejujejo polotok Jutlandija, otoki Danskih prelivov in Baltsko morje na jugu ter province Bohuslän, Västergötland, Halland in Skåne na Švedskem na vzhodu. Baltsko morje se izliva v Kattegat skozi Danske prelive.
Poglej Hansa in Kattegat
Kaunas
Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.
Poglej Hansa in Kaunas
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Hansa in Köln
Kölnska mestna hiša
Kölnska mestna hiša (nemško: Kölner Rathaus) je zgodovinska zgradba v Kölnu v Nemčiji.
Poglej Hansa in Kölnska mestna hiša
Kölnska zveza
Kölnska zveza (nemško Kölner Konföderation) je bila srednjeveška vojaška zveza proti Kraljevini Danski, ustanovjena na skupščini Hanzeatske zveze v Kölnu leta 1367.
Poglej Hansa in Kölnska zveza
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Hansa in København
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Hansa in Kijevska Rusija
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Hansa in Krakov
Krämerbrücke
Krämerbrücke (v prevodu Trgovski most) je srednjeveški ločni most v mestu Erfurt v Turingiji v osrednji Nemčiji, ki je obdan s trgovinami in pollesenimi hišami na obeh straneh tlakovane ulice.
Poglej Hansa in Krämerbrücke
Kristijan I. Danski
Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.
Poglej Hansa in Kristijan I. Danski
Kristijan II. Danski
Kristijan II., vladar skandinavske Kalmarske unije, * 1. julij 1481, grad Nyborg, Danska, † 25. januar 1559, grad Kalundborg (kot zapornik), Danska.
Poglej Hansa in Kristijan II. Danski
Kristijan III. Danski
Kristijan III., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 12. avgust 1503, grad Gottorf v Schleswigu, † 1. januar 1559, Kolding.
Poglej Hansa in Kristijan III. Danski
Kristijan IV. Danski
Kristijan IV., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 12. april 1577, Hillerød, † 28. februar 1648, Kopenhagen.
Poglej Hansa in Kristijan IV. Danski
Kronštat
Kronštat, tudi Cronstadt ali Kronštádt (iz nemščine Krone za 'krono' in Stadt za 'mesto') je rusko pristaniško mesto v okrožju Kronštadtski v zveznem mestu Sankt Peterburg, na otoku Kotlin, 30 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga, blizu glave Finskega zaliva.
Poglej Hansa in Kronštat
Kulturna pot Sveta Evrope
Kulturna pot Sveta Evrope, včasih imenovana tudi Evropska kulturna pot, je certifikat, ki ga Svet Evrope podeljuje mrežam, ki promovirajo skupno evropsko kulturo, zgodovino in spomin.
Poglej Hansa in Kulturna pot Sveta Evrope
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Hansa in Laba
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Hansa in Lübeck
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Hansa in Livonija
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Hansa in Livonska vojna
Livonski red
Livonski red je bil samostojna veja tevtonskega viteškega reda.
Poglej Hansa in Livonski red
Lofoti
Moskenes, Lofoti Lofoti so otočje in tradicionalno okrožje v administrativni regiji Nordland na Norveškem.
Poglej Hansa in Lofoti
Lufthansa
Lufthansa (Deutsche Lufthansa AG) je največji nemški letalski prevoznik.
Poglej Hansa in Lufthansa
Magdeburške pravice
Krakovski lokacijski privilegij, napisan v latinščini (1257). Fragment »Privilegija Mestu Polocku na Magdeburške pravice« (''Привиле Месту Полоцкому на право Магдебоское''«) (1498). Stara Magdeburška mestna hiša, 2012 Magdeburške pravice ali Magdeburški zakon je bil seznam mestnih privilegijev, ki ga je objavil sveti rimski cesar Oton I.
Poglej Hansa in Magdeburške pravice
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Hansa in Magdeburg
Malbork
Malbork (latinsko Mariaeburgum, Mariae castrum, Marianopolis, nemško Marienburg) je okrajno mesto ob reki Nogat v Pomorjanskem vojvodstvu.
Poglej Hansa in Malbork
Malmöjski sporazum
Malmöjski sporazum (norveško Freden i Malmø, švedsko Malmö recess) je bil sporazum med Dansko-Norveško in Švedsko, podpisan 1.
Poglej Hansa in Malmöjski sporazum
Margareta I. Danska
Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380.
Poglej Hansa in Margareta I. Danska
Marijina cerkev, Lübeck
Cerkev svete Marije v Lübecku (nemško Marienkirche, uradno St. Marien zu Lübeck) je bila zgrajena med letoma 1250 in 1350.
Poglej Hansa in Marijina cerkev, Lübeck
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Poglej Hansa in Münster
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Poglej Hansa in Mestna država
Mestna hiša, Osnabrück
Zgodovinska mestna hiša (nemško Rathaus) v Osnabrücku, Nemčija, je bila zgrajena v poznogotskem slogu med letoma 1487 do 1512.
Poglej Hansa in Mestna hiša, Osnabrück
Mestna hiša, Tartu
Mestna hiša v Tartuju je sedež mestne vlade meta Tartu v Estoniji.
Poglej Hansa in Mestna hiša, Tartu
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Hansa in Mesto
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Hansa in Mongolsko cesarstvo
Nabornica
Nabornica je kos oblačila, ki so ga nosili v zahodni, srednji in severni Evropi od sredine 16.
Poglej Hansa in Nabornica
Nemška renesansa
Nemška renesansa, del severne renesanse, je bila kulturno in umetniško gibanje, ki se je razširilo med nemškimi misleci v 15.
Poglej Hansa in Nemška renesansa
Nizka nemščina
Nizka nemščina (nizkonemško Plattdüütsch, visokonemško Plattdeutsch, Niederdeutsch) je izraz za vsa nemška narečja, ki v nasprotju z visoko nemščino niso doživela t. i. premika soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung).
Poglej Hansa in Nizka nemščina
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648) je bojevanje med Španijo in Republiko Nizozemsko, ki se je po koncu dvanajstletnega premirja (1609-1621) nadaljevalo in je časovno sovpadalo s tridesetletno vojno (1618 - 1648) v Evropi.
Poglej Hansa in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1621–1648)
Nizozemska zlata doba
Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.
Poglej Hansa in Nizozemska zlata doba
Norveška arhitektura
Norveška arhitektura se je razvila kot odgovor na spreminjajoče se gospodarske razmere, tehnološki napredek, demografska nihanja in kulturne premike.
Poglej Hansa in Norveška arhitektura
Novgorodska republika
Novgorodska republika (rusko Новгородская республика, Novgorodskaja respublika, starovzhodnoslovansko Новгородскаѧ землѧ, Novgorodskaę zemlę, latinsko Novogardia) ali Novgorodska Rusija (rusko Новгородская Русь, Novgorodskaya Rus') je bila srednjeveška država, ki je obstajala od 12.
Poglej Hansa in Novgorodska republika
Opečna gotika
Opečna gotika (nemško Backsteingotik, poljsko Gotyk ceglany, nizozemsko Baksteengotiek) je poseben slog gotske arhitekture, ki je običajna v severozahodni in srednji Evropi, zlasti v regijah ob Baltskem morju in okoli njega, ki nimajo virov naravnega kamna, v mnogih krajih je veliko ledeniških balvanov.
Poglej Hansa in Opečna gotika
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Poglej Hansa in Oslo
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Poglej Hansa in Osnabrück
Otok Kotlin
Kotlin (rusko: Ко́тлин) je ruski otok, ki leži v bližini glave Finskega zaliva, 32 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga v Baltskem morju.
Poglej Hansa in Otok Kotlin
Palača Kristijansborg
Palača Kristijansborg (Christiansborg Slot) je palača in vladna stavba na otočku Slotsholmen v središču Københavna na Danskem.
Poglej Hansa in Palača Kristijansborg
Pogezani
|group.
Poglej Hansa in Pogezani
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Hansa in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Portugalski imperij
Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.
Poglej Hansa in Portugalski imperij
Porurje
Porurje (nemško Ruhrgebiet) ali okrožje Porurje, regija Porurje ali dolina reke Ruhr je policentrično urbano območje v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji.
Poglej Hansa in Porurje
Poslednja sodba (Memling)
Poslednja sodba je triptih, pripisan staronizozemskemu slikarju Hansu Memlingu in je bil naslikan med letoma 1467 in 1471.
Poglej Hansa in Poslednja sodba (Memling)
Pristaniška četrt Bryggen
Pristaniška četrt Bryggen, znana tudi kot Tyskebryggen (norveško za nemški dok), je niz poslovnih stavb hanzeatske dediščine, ki se vrstijo na vzhodni strani pristanišča Vågen v mestu Bergen na Norveškem.
Poglej Hansa in Pristaniška četrt Bryggen
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Hansa in Prusija
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Poglej Hansa in Quedlinburg
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Hansa in Renesančna arhitektura v Italiji
Renesansa 12. stoletja
Renesansa 12.
Poglej Hansa in Renesansa 12. stoletja
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Hansa in Riga
Roermond
Roermond (ali) je mesto, občina in škofija v provinci Limburg na Nizozemskem.
Poglej Hansa in Roermond
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Poglej Hansa in Rostock
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Poglej Hansa in Saška - Anhalt
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Hansa in Schleswig-Holstein
Sedem stolpov (Lübeck)
Najstarejši pogled na oltar iz leta 1481 Nemška znamka iz leta 1990 Sedem stolpov petih glavnih gotskih cerkva v starem mestnem jedru srednjeveškega Hanseatskega mesta Lübeck poosebljajo in so postali simbol mesta.
Poglej Hansa in Sedem stolpov (Lübeck)
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Hansa in Severna Evropa
Severna Nemčija
Fizična karta Nemčije. Zeleno obarvani so nižinski predeli. Primera hanzeatske arhitekture: mestna hiša (''Rathaus'') in cerkev sv. Nikolaja (''Nikolaikirche'') v Stralsundu. Severna Nemčija je geografsko ne natančno zamejeno območje v Zvezni republiki Nemčiji, za katerega je značilen občutek skupne pripadnosti prebivalstva, ki temelji predvsem na nekdaj skupnem jeziku, zgodovini (Hansa) in podobni mentaliteti.
Poglej Hansa in Severna Nemčija
Severna Norveška
Severna Norveška (bokmål Nord-Norge, urbano vzhodno norveško:, nynorsk Nord-Noreg; severnosamijsko Davvi-Norga) je geografska regija Norveške, ki jo sestavljata dve najsevernejši okrožji Nordland in Troms og Finnmark v skupaj približno 35 % norveške celine.
Poglej Hansa in Severna Norveška
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Hansa in Severno morje
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Hansa in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Hansa in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Hansa in Seznam zgodovinskih vsebin
Solna cesta
Solna cesta (znana tudi kot solna pot, slana pot ali trgovska pot s soljo) se nanaša na katero koli prazgodovinsko in zgodovinsko trgovsko pot, po kateri so osnovno sol prevažali v regije, kjer je ni bilo.
Poglej Hansa in Solna cesta
Speicherstadt
Speicherstadt (Mesto skladišč) v Hamburgu, Nemčija, je največje okrožje skladišč na svetu, kjer stavbe stojijo na lesenih, hrastovih pilotih.
Poglej Hansa in Speicherstadt
Srednjeveška komuna
Komuna je posebna vrsta samouprave, ki je nastala v zahodni Evropi v zgodnjem enajstem stoletju vsled prostovoljnega združenja med mestnimi prebivalci.
Poglej Hansa in Srednjeveška komuna
Stavoren
Stavoren (frizijsko: Starum (mestna frizijščina: Staveren) (nizozemsko in uradno: Stavoren in od leta 1930 do 1978 Staveren; Starumersk: Staveren), je mesto v občini Súdwest-Friesland. Do leta 2011 se je Starum nahajal v nekdanji občini Nijefurd. Mesto se nahaja na jugozahodnem koncu Frizije, s treh strani omejeno z vodo jezera Isel.
Poglej Hansa in Stavoren
Stralsundski mir
Stralsundski sporazum, sklenjen 24.
Poglej Hansa in Stralsundski mir
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Hansa in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Hansa in Svobodno cesarsko mesto
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Poglej Hansa in Talin
Tartu
Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme.
Poglej Hansa in Tartu
Toompea
Toompea (iz nemščine Domberg, 'Stolnični hrib') je apnenčast grič v osrednjem delu mesta Talin, glavnega mesta Estonije.
Poglej Hansa in Toompea
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Poglej Hansa in Trgovska pot
Trinajstletna vojna
Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.
Poglej Hansa in Trinajstletna vojna
Unescova dediščina na Norveškem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.
Poglej Hansa in Unescova dediščina na Norveškem
Univerza Ernsta Moritza Arndta Greifswald
Univerza Ernsta Morita Arndta Greifswald (Universitas gryphiswaldensis ali Academica gryphica) je univerza s sedežem v Hanzeatskem mestu Greifswald v nemški deželi Mecklenburgu - Predpomorjanski.
Poglej Hansa in Univerza Ernsta Moritza Arndta Greifswald
Valdemar IV. Danski
Valdemar IV.
Poglej Hansa in Valdemar IV. Danski
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Hansa in Velika geografska odkritja
Velika nagrada Nemčije 1926
Velika nagrada Nemčije 1926 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v. Potekala 11. julija 1926 na dirkališču AVUS.
Poglej Hansa in Velika nagrada Nemčije 1926
Veliki Novgorod
Veliki Novgorod je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji in upravno središče Novgorodske oblasti.
Poglej Hansa in Veliki Novgorod
Venlo
Župan Antoin Scholten (2019) Venlo je mesto in občina na jugovzhodu Nizozemske, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Hansa in Venlo
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Hansa in Visoki srednji vek
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Hansa in Vroclav
Winrich von Kniprode
Winrich von Kniprode je bil 22.
Poglej Hansa in Winrich von Kniprode
Zgodovina Norveške
Na zgodovino Norveške sta v izjemni meri vplivala relief in podnebje regije.
Poglej Hansa in Zgodovina Norveške
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Hansa in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Talina
Prve arheološke sledi prisotnosti majhne skupnosti lovcev in ribičev v današnjem mestnem središču Talina so stare približno 5000 let.
Poglej Hansa in Zgodovina Talina
Zgodovinska mestna hiša, Münster
Zgodovinska mestna hiša je v Münstru v Vestfaliji v Nemčiji na glavnem trgu nedaleč stolnice svetega Pavla, ene od znamenitosti mesta.
Poglej Hansa in Zgodovinska mestna hiša, Münster
Zutphen
Zutphen je mesto in občina v provinci Gelderland na Nizozemskem.
Poglej Hansa in Zutphen
Zwolle
Zwolle je mesto in občina na severovzhodu Nizozemske.
Poglej Hansa in Zwolle
1188
1188 (MCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hansa in 1188
1226
1226 (MCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Hansa in 1226
1234
1234 (MCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Hansa in 1234
1235
1235 (MCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Hansa in 1235
1236
1236 (MCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Hansa in 1236
1238
1238 (MCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hansa in 1238
1242
1242 (MCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Hansa in 1242
1243
1243 (MCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Hansa in 1243
1244
1244 (MCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hansa in 1244
1246
1246 (MCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Hansa in 1246
1248
1248 (MCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Hansa in 1248
1250
1250 (MCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Hansa in 1250
1253
1253 (MCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Hansa in 1253
1255
1255 (MCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hansa in 1255
1258
1258 (MCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Hansa in 1258
1260
1260 (MCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Hansa in 1260
1282
1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Hansa in 1282
1283
1283 (MCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hansa in 1283
1284
1284 (MCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Hansa in 1284
1302
1302 (MCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Hansa in 1302
1310
1310 (MCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Hansa in 1310
1312
1312 (MCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Hansa in 1312
1313
1313 (MCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Hansa in 1313
1317
1317 (MCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Hansa in 1317
1343
1343 (MCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Hansa in 1343
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Hansa in 1345
1356
1356 (MCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hansa in 1356
1358
1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Hansa in 1358
1359
1359 (MCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Hansa in 1359
1361
1361 (MCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hansa in 1361
1362
1362 (MCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Hansa in 1362
1367
1367 (MCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hansa in 1367
1368
1368 (MCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Hansa in 1368
1370
1370 (MCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Hansa in 1370
1535
1535 (MDXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hansa in 1535
Prav tako znan kot Hanzeatska liga, Hanzeatska zveza.