Odpri v Google MapsKazalo
21 odnosi: Ardašir I., Arsam, Avicenna, Širin Ebadi, Baba Tahir, Bes (satrap), Dejok, Ekbatana, Gandž Name, Hamadanski kamniti lev, Iranske pokrajine, Jazdegerd I., Medijsko cesarstvo, Murat IV., Nizam Al Mulk, Omar Hajam, Rašid al-Din, Sasanidsko cesarstvo, Seldžuško cesarstvo, Seldžuki, Vologas VI..
Ardašir I.
Ardašir I., sasanidski vladar Perzije med letoma 226 in 242.
Poglej Hamadan in Ardašir I.
Arsam
Arsam (staroperzijsko 𐎠𐎼𐏁𐎠𐎶 Aršāma, perzijsko آرش,م, Arshām, grško Ἀρσάμης, Arsámes) je bil sin Ariamna in v ahemenidskem obdobju morda nekaj časa kralj Perzije, * ni znano, † okoli 520 pr. n. št. Ime Arsam pomeni »(tisti, ki) ima junaško moč«.
Poglej Hamadan in Arsam
Avicenna
Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.
Poglej Hamadan in Avicenna
Širin Ebadi
Širin Ebadi (farsi شیرین عبادی), iranska pravnica in borka za človekove pravice, Nobelovka, * 21. junij 1947, Hamadan, Iran.
Poglej Hamadan in Širin Ebadi
Baba Tahir
Baba Tahir (perzijsko باباطاهر) ali Baba Tahir Orjan Hamadani je bil perzijski pesnik, * 11.
Poglej Hamadan in Baba Tahir
Bes (satrap)
André Castaigne: ''Besovo mučenje'' Bes je bil pomemben perzijski plemičWaldemar Heckel.
Poglej Hamadan in Bes (satrap)
Dejok
Dejok ali Dia-oku (akadsko Daiukku, elamsko Dajauka grško, Deiókis) je bil ustanovitelj in prvi šah (kralj) in svečenik Medijskega kraljestva, * ni znano, † 675 pr. n. št. Njegovo ime ima v različnih virih različne oblike.
Poglej Hamadan in Dejok
Ekbatana
Ekbatana (staroperzijsko Haŋgmatana, Agámtanu (med vladanjem Nabonidija) in Agamatanu (Behistunski napis), grško Ἀγβάτανα (Ajshil in Herodot), povsod drugod Ἐκβάτανα, latinsko Ecbatana), antično medijsko in perzijsko mesto, sedanji Hamadan v Iranu.
Poglej Hamadan in Ekbatana
Gandž Name
Gandž Name (perzijsko گنجنامه, dobesedno knjiga zaklada) je naziv dveh starodavnih napisov v steni gore Alvand 5 km jugozahodno od Hamadana v Iranu.
Poglej Hamadan in Gandž Name
Hamadanski kamniti lev
Ostanek hamadanskih Levjih vrat Hamadanski kamniti lev Šir-e Sangi sličica Hamadanski kamniti lev (perzijsko شیر سنگی همدان, šir-e sangi-ye hamedân) je zgodovinski spomenik v Hamadanu, Iran.
Poglej Hamadan in Hamadanski kamniti lev
Iranske pokrajine
Iranske pokrajine ali ostani (perz. استان; ostān, množ. استانها; ostānhā) so prva stopnja državne administrativne delitve v Iranu.
Poglej Hamadan in Iranske pokrajine
Jazdegerd I.
Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.
Poglej Hamadan in Jazdegerd I.
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Hamadan in Medijsko cesarstvo
Murat IV.
Murat IV.
Poglej Hamadan in Murat IV.
Nizam Al Mulk
Abu Ali Al Hasan Al Tusi Nizam Al Mulk, bolj znan kot kot Haga Nizam Al Mulk (arabsko نظامالملك أبو علي الحسن بن علي بن إسحاق الطوسي, DIN Niẓām al-Mulk Abū ʿAlī al-Ḥasan ibn ʿAlī ibn Isḥāq aṭ-Ṭūsī, farsi خواجه نظامالملک طوسی, DIN Ḫāǧa Niẓām al-Mulk Ṭūsī) je bil perzijski učenjak in veliki vezir seldžuških sultanov Alp Arslana in Malik Šaha I., * 10.
Poglej Hamadan in Nizam Al Mulk
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Hamadan in Omar Hajam
Rašid al-Din
Rašid al-Din Ṭabib (perzijsko رشیدالدین طبیب), znan tudi kot Rašid al-Din Fadlulah Hamadani (perzijsko رشیدالدین فضلالله همدانی) je bil državnik, zgodovinar in zdravnik iz Perzije, kjer je takrat vladal Ilkanat, * 1247, Hamadan, Ilkanat, † 18.
Poglej Hamadan in Rašid al-Din
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Hamadan in Sasanidsko cesarstvo
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Poglej Hamadan in Seldžuško cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Hamadan in Seldžuki
Vologas VI.
Kovanec Vologasa VI.; datum ΘΛΦ TLF je leto 539 po selevkidskem štetju, sa pravi leto 227-228 n. št. Vologas VI.
Poglej Hamadan in Vologas VI.