Kazalo
24 odnosi: Aristotel, Atos (gora), Štefan Dušan, Egejska Makedonija, Egejsko morje, Filip II. Makedonski, Galipolski sporazum, Geografija Grčije, Gorazd Dekleva, Helena Bolgarska, Karies, Atos, Klasična Grčija, Kraljevina Srbija (1217–1345), Malahijeve prerokbe, Meniška skupnost na gori Atos, Messina (pokrajina), Olint, Pella, Peonija, Polotok, Samostan svetega Pavla, Sinojkizem, Slovenski eksonimi, Sredozemsko morje.
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Halkidika in Aristotel
Atos (gora)
Gora Atos (Ἄθως) je gora na polotoku Atos v severovzhodni Grčiji. Je pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva. Goro in večji del polotoka Atos kot avtonomno regijo v Grčiji upravlja meniška skupnost gore Atos, ki je cerkveno pod neposredno jurisdikcijo ekumenskega patriarha iz Carigrada.
Poglej Halkidika in Atos (gora)
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Halkidika in Štefan Dušan
Egejska Makedonija
Egejska Makedonija je izraz, ki opisuje regijo, ki je od leta 1913 na severu Grčije.
Poglej Halkidika in Egejska Makedonija
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Halkidika in Egejsko morje
Filip II. Makedonski
Makedonska falanga Filip II.
Poglej Halkidika in Filip II. Makedonski
Galipolski sporazum
Galipolski sporazum, sklenjen januarja ali na začetku februarja 1403, je bil mirovni sporazum, sklenjen med Sulejmanom Čelebijem, vladarjem osmanskih ozemelj na Balkanu, in glavnimi krščanskimi regionalnimi silami: Bizantinskim cesarstvom, Beneško republiko, Genovsko republiko, vitezi hospitalci in Kneževino Naksos.
Poglej Halkidika in Galipolski sporazum
Geografija Grčije
Grčija je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Halkidika in Geografija Grčije
Gorazd Dekleva
Gorazd (Milan) Dekleva, slovenski profesor in nekaj časa opat samostana v srbski pravoslavni Cerkvi, * 25. maj 1901, Ilirska Bistrica, † 24. marec 1992, Ilirska Bistrica.
Poglej Halkidika in Gorazd Dekleva
Helena Bolgarska
Helena Bolgarska (Elena Bъlgarska,: Jelena Bugarska), bolgarska princesa, * ni znano, Drugo bolgarsko cesarstvo, † 7. november 1374, Srbsko cesarstvo.
Poglej Halkidika in Helena Bolgarska
Karies, Atos
Karies (grško) je naselje na gori Atos, vzhodnem kraku polotoka Halkidika v severni Grčiji.
Poglej Halkidika in Karies, Atos
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Halkidika in Klasična Grčija
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Halkidika in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Malahijeve prerokbe
Simbolična predstavitev Malahijevih prerokbSamostanska cerkev Metten, Spodnja Bavarska, 1724 Zadnji del Malahijevih prerokb v ''Lignum vitae'' (1595) svetega Malahija, ki mu pripisujejo avtorstvo prerokb Malahijeve prerokbe (Prophetia Sancti Malachiae Archiepiscopi, de Summis Pontificibus, Prophecy of the Popes; slovensko: Prerokbe svetega nadškofa Malahija o papežih) so vrsta 112 kratkih, skrivnostnih rekel oziroma gesel v latinščini, ki prerokujejo o papežih (vključujoč nekatere protipapeže), začenši s Celestinom II.
Poglej Halkidika in Malahijeve prerokbe
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Halkidika in Meniška skupnost na gori Atos
Messina (pokrajina)
Pokrajina Messina (v italijanskem izvirniku Provincia di Messina), je bila ena od devetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Sicilija.
Poglej Halkidika in Messina (pokrajina)
Olint
Olint (starogrško Ὄλυνθος Olynthos, imenovan za ὄλυνθος olunthos, 'plod divje fige') je bilo antično mesto na Halkidiki, zgrajeno predvsem na dveh uravnanih gričih 30-40 m višine, v plodni ravnini na koncu Toronovega zaliva, blizu vratu polotoka Kasandra, približno 2,5 kilometra od morja in približno 60 stadijev (9-10 kilometrov) od Potideje.
Poglej Halkidika in Olint
Pella
Pella (Πέλλα) je starodavno mesto v Osrednji Makedoniji v Grčiji.
Poglej Halkidika in Pella
Peonija
Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.
Poglej Halkidika in Peonija
Polotok
hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.
Poglej Halkidika in Polotok
Samostan svetega Pavla
Samostan svetega Pavla (grško, Moní Agíou Pávlou, romunsko Mănăstirea Sfântul Pavel) je pravoslavni samostan v meniški državi Atos na skrajnem vzhodu polotoka Halkidika v Grčiji.
Poglej Halkidika in Samostan svetega Pavla
Sinojkizem
Udeležene skupnosti v sinojkizmu Nikopolisa in meje območja. Sinojkízem (sunoikismós, od: sunoikizsmóso – naseljevati skupaj) se nanaša na načrtovano in / ali dogovorjeno združevanje več vasi v mesto.
Poglej Halkidika in Sinojkizem
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Halkidika in Slovenski eksonimi
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Halkidika in Sredozemsko morje