OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 30 odnosi: Ada Karijska, Aleksander Veliki, Artemizija II. Karijska, Beşparmak, Bodrum, Dionizij iz Halikarnasa, Dokimijski beli marmor, Gokovski zaliv, Hekatomnidi, Herodot, Hipodam iz Mileta, Idriej, Jonija, Kambiz II., Karija, Klasična Grčija, Lebes, Malteški viteški red, Mavzol, Mavzolej, Mavzolej v Halikarnasu, Medijsko cesarstvo, Milas, Orontobat, Pelazgi, Praksitel, Rodos, Sedem čudes starega veka, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji, Starogrška književnost.

Ada Karijska

Ada Karijska (starogrško: Ada) je bila karijska vladarica iz Hekatomnidske dinastije, ki je od leta 344 do 340 pr.

Poglej Halikarnas in Ada Karijska

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Poglej Halikarnas in Aleksander Veliki

Artemizija II. Karijska

Artemizija II.

Poglej Halikarnas in Artemizija II. Karijska

Beşparmak

Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.

Poglej Halikarnas in Beşparmak

Bodrum

Bodrum (turško: ) je okrožje in pristaniško mesto v provinci Muğla v jugozahodni egejski regiji Turčije.

Poglej Halikarnas in Bodrum

Dionizij iz Halikarnasa

Dionizij iz Halikarnasa starogrški zgodovinar in učitelj retorike, * okoli 60 pr.

Poglej Halikarnas in Dionizij iz Halikarnasa

Dokimijski beli marmor

Dokimijski beli marmor je prosojen, drobnozrnat in zelo kompakten oziroma gost beli marmor visoke kvalitete.

Poglej Halikarnas in Dokimijski beli marmor

Gokovski zaliv

Gokovski zaliv (Gökova Körfezi) je 100 km dolg ozek zaliv v Egejskem morju med polotokom Bodrum in polotokom Datça v jugozahodni Turčiji.

Poglej Halikarnas in Gokovski zaliv

Hekatomnidi

Replika Mavzolovega mavzoleja v Halikarnasu; Miniatürk, Istanbul Hekatomnidi ali Hekatomnidska dinastija so bili vladarji perzijske satrapije Karije in okoliških pokrajin, ki so vladali približno od 395 pr.

Poglej Halikarnas in Hekatomnidi

Herodot

Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.

Poglej Halikarnas in Herodot

Hipodam iz Mileta

Hipodam iz Mileta (grško Ἱππόδαμος ὁ Μιλήσιος, Hippodamos ho Milesios, 498–408 pr. n. št.) je bil starogrški arhitekt, urbanist, zdravnik, matematik, meteorolog in filozof.

Poglej Halikarnas in Hipodam iz Mileta

Idriej

Idriej (grško: Idrieus) je bil od leta 351 do 344 pr.

Poglej Halikarnas in Idriej

Jonija

Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.

Poglej Halikarnas in Jonija

Kambiz II.

Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי‎‎, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה‎, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.

Poglej Halikarnas in Kambiz II.

Karija

Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.

Poglej Halikarnas in Karija

Klasična Grčija

Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.

Poglej Halikarnas in Klasična Grčija

Lebes

Lebes (množina v grščini lebetes) je vrsta grškega kotla, običajno iz brona.

Poglej Halikarnas in Lebes

Malteški viteški red

Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.

Poglej Halikarnas in Malteški viteški red

Mavzol

Mavzol (grško: Mausolos ali: Maussollos) je bil vladar Karije, ki je vladal leta 377-353 pr.

Poglej Halikarnas in Mavzol

Mavzolej

Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).

Poglej Halikarnas in Mavzolej

Mavzolej v Halikarnasu

Mavzolej v Halikarnasu ali Mavzolova grobnica (grško Μαυσωλεῖον τῆς Ἁλικαρνασσοῦ, turško Halikarnas Mozolesi) je bil grob, zgrajen med 353 in 350 pr.

Poglej Halikarnas in Mavzolej v Halikarnasu

Medijsko cesarstvo

Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.

Poglej Halikarnas in Medijsko cesarstvo

Milas

Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.

Poglej Halikarnas in Milas

Orontobat

Orontobat (grško: Orontobátes, staroperzijsko Aurandabad, perzijsko اورونتوباتس: Ubuntu Bates) je bil satrap (guverner) Karije v jugozahodni Mali Aziji, zadnji v službi perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ni znano, † po 331 pr. n. št..

Poglej Halikarnas in Orontobat

Pelazgi

Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.

Poglej Halikarnas in Pelazgi

Praksitel

Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.

Poglej Halikarnas in Praksitel

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Poglej Halikarnas in Rodos

Sedem čudes starega veka

Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.

Poglej Halikarnas in Sedem čudes starega veka

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Halikarnas in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji

Starogrška književnost

Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.

Poglej Halikarnas in Starogrška književnost

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti