Kazalo
227 odnosi: Aachen, Adiabena, Adoptivni cesarji, Agripove terme, Ahaja (rimska provinca), Ahemenidsko cesarstvo, Ahil, Ajlun, Akvinkum, Al-Khazneh, Aleksandrija, Amfiteater v Catanii, Andaluzija, Angelski grad, Rim, Antiohija, Antonin Pij, Antoninska rodbina, Apijan, Apolodor iz Damaska, Apoteoza, Arabija (rimska provinca), Argos (mesto), Arijan, Armazi, Asirija (rimska provinca), Atene, Aventinski grič, Avgustov forum, Bar Kohbova vstaja, Barberinijev Favn, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Bazilika Jezusovega rojstva, Betlehem, Bazilika Marije Snežne, Rim, Béjaïa, Betika, Bubastis, Burgundi, Carnuntum, Cela, Celeja, Corpus juris civilis, Damask, Džeraš, Dekurion (konjeniški častnik), Delfi, Didima, Diogen iz Ojnoande, Dionizovo gledališče, Domus Aurea, Družbena ureditev v antičnem Rimu, ... Razširi indeks (177 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Hadrijan in Aachen
Adiabena
Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).
Poglej Hadrijan in Adiabena
Adoptivni cesarji
Adoptivni cesarji je oznaka za rimske cesarje: Nervo, Trajana, Hadrijana, Antonija Pija, Vera in Marka Avrelija, ki so se med leti 96 in 180 povzpeli na prestol s pomočjo adopcije.
Poglej Hadrijan in Adoptivni cesarji
Agripove terme
Agripove terme (lat. Thermae Agrippae) so bile zgradba antičnega Rima, v današnji Italiji, ki jih je zgradil Mark Vipsanij Agripa.
Poglej Hadrijan in Agripove terme
Ahaja (rimska provinca)
Ahaja (latinsko: Achaea, grško: Αχαΐα), provinca Rimskega cesarstva, ki je obsegala Peloponez, vzhodno osrednjo Grčijo in dele Tesalije.
Poglej Hadrijan in Ahaja (rimska provinca)
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Hadrijan in Ahemenidsko cesarstvo
Ahil
Ahil (grško) je v grški mitologiji najpomembnejši grški heroj v boju za Trojo; Homer ga opisuje kot lepega in hrabrega vojščaka; velja za prototipskega hoplitskega bojevnika.
Poglej Hadrijan in Ahil
Ajlun
Ajlun (arabsko: عجلون, 'Ajlūn) je glavno mesto guvernata Ajloun, gričevnato mesto na severu Jordanije, ki leži 76 kilometrov severozahodno od Amana.
Poglej Hadrijan in Ajlun
Akvinkum
Stanovanjski del Akvinka Akvinkum (latinsko: Aquincum), rimski tabor (castra) in kasneje mesto v Spodnji Panoniji na desnem bregu Donave v sedanjem Starem Budimu (Óbuda), ki je bilo del rimskega mejnega obrambnega sistema.
Poglej Hadrijan in Akvinkum
Al-Khazneh
Al-Khazneh (arabsko الخزنة; 'Zakladnica') tudi Khazne al-Firaun (arabsko خزنة الفرعون Chaznat al-Firʿaun‚ ‚Faraonova zakladnica‘), je ena najizrazitejših stavb v starodavnem arabskem mestu Nabatejskega kraljestva, Petra.
Poglej Hadrijan in Al-Khazneh
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Hadrijan in Aleksandrija
Amfiteater v Catanii
Amfiteater v Catanii je rimski amfiteater v mestu Catania na Siciliji v južni Italiji, zgrajen v obdobju Rimskega cesarstva, verjetno v 2.
Poglej Hadrijan in Amfiteater v Catanii
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Hadrijan in Andaluzija
Angelski grad, Rim
Hadrijanov mavzolej, običajno znan kot Angelski grad (italijansko Castel Sant'Angelo), je visoka cilindrična zgradba v parku Adriano v Rimu v Italiji.
Poglej Hadrijan in Angelski grad, Rim
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Hadrijan in Antiohija
Antonin Pij
Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.
Poglej Hadrijan in Antonin Pij
Antoninska rodbina
Anonini ali Antoninska rodbina označuje šest rimskih cesarjev, ki so vladali od umora Domicijana leta 96 n. št.
Poglej Hadrijan in Antoninska rodbina
Apijan
Apijan iz Aleksandrije (antično grško: Ἀππιανός Ἀλεξανδρεύς, latinsko: Appianus Alexandrinus), rimski zgodovinar grškega porekla, ki je ustvarjal med vladanjem rimskih cesarjev Trajana, Hadrijana in Antonina Pija, * okoli 95, † okoli 165.
Poglej Hadrijan in Apijan
Apolodor iz Damaska
Apolodor iz Damaska (starogrško Ἀπολλόδωρος ὁ Δαμασκηνός) je bil nabatejski arhitekt in inženir iz Damaska v rimski Siriji, ki je deloval v 2.
Poglej Hadrijan in Apolodor iz Damaska
Apoteoza
Apoteoza (grško: ἀποθέωσις, od ἀποθεόω / ἀποθεῶ, 'oboževati'; imenovano tudi divinizacija (pobožanstviti, uvrstiti med bogove) in deifikacija (oboževanje, izkazovanje božje časti) iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom.
Poglej Hadrijan in Apoteoza
Arabija (rimska provinca)
Arabija je bila obmejna provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 106.
Poglej Hadrijan in Arabija (rimska provinca)
Argos (mesto)
Argos (grško Άργος, Árgos; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Hadrijan in Argos (mesto)
Arijan
Arijan iz Nikomedije (starogrški zgodovinar in filozof ter senator Rimskega imperija, * ok. 86/89, Nikomedija, Bitinija, † po 146/160, Atene. Bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig Alexándrou Anábasis (Anabaza o Alexandru Velikemu), obširnem življenjepisu o Aleksandru Velikem.
Poglej Hadrijan in Arijan
Armazi
Armazi (gruzijsko: არმაზი) je kraj v Gruziji, 4 km jugozahodno od Mchete in 22 km severozahodno od Tbilisija.
Poglej Hadrijan in Armazi
Asirija (rimska provinca)
Asirija (latinsko Provincia Assiria), rimska provinca, ki je trajala samo dve leti (116–118).
Poglej Hadrijan in Asirija (rimska provinca)
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Hadrijan in Atene
Aventinski grič
Aventinski grič (/ˈævɪntaɪn, -tɪn/; latinsko Collis Aventinus; italijansko Aventino) je eden od sedmih gričev, na katerih je bil zgrajen stari Rim.
Poglej Hadrijan in Aventinski grič
Avgustov forum
Avgustov forum (italijansko: Foro di Augusto) je eden izmed cesarskih forumov v Rimu, ki ga je zgradil Avgust.
Poglej Hadrijan in Avgustov forum
Bar Kohbova vstaja
Bar Kohbova vstaja (hebrejsko מרד בר כוכבא) je bila vstaja Judov v rimski provinci Judeji proti rimski oblasti, ki je trajala od leta 132 do 136.
Poglej Hadrijan in Bar Kohbova vstaja
Barberinijev Favn
Barberinijev Favn, tudi Fauno Barberini ali Pijani Satir je marmorni kip v naravni velikosti (visok 215 cm), ki se nahaja v Glyptoteki v Münchnu v Nemčiji.
Poglej Hadrijan in Barberinijev Favn
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Poglej Hadrijan in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Bazilika Jezusovega rojstva, Betlehem
Bazilika Jezusovega rojstva je krščanska bazilika v Betlehemu.
Poglej Hadrijan in Bazilika Jezusovega rojstva, Betlehem
Bazilika Marije Snežne, Rim
Bazilika Marije Snežne (italijansko Basilica Papale di Santa Maria Maggiore, latinsko Basilica Sanctae Mariae Maioris) je znana tudi pod imenom Marija Snežnica, Liberijanska bazilika ali Marija pri jaslicah, in je največja Marijina katoliška cerkev v Rimu, Italija.
Poglej Hadrijan in Bazilika Marije Snežne, Rim
Béjaïa
Béjaïa (izg. Bedžaja, kabilsko Bgayet, ⴱⴳⴰⵢⴻⵜ), nekoč Bougie in Bugia, je sredozemsko pristaniško mesto v zalivu Béjaïa v Alžiriji.
Poglej Hadrijan in Béjaïa
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Hadrijan in Betika
Bubastis
Bubastis (egipčansko Pr-Bȝśt.t, bohairsko koptsko Poubasti, grško, Boubastis ali, Boubastos, arabsko تل بسطة, Tell Basta) je bilo staroegipčansko mesto in upravno središče noma z enakim imenom, ki je stalo ob Nilu v Nilovi delti v Spodnjem Egiptu.
Poglej Hadrijan in Bubastis
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Hadrijan in Burgundi
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Hadrijan in Carnuntum
Cela
Tempelj z izpostavljeno celo Cela (iz latinščine majhna komora) ali naos (iz stare grščine: ναός pomeni tempelj) je notranji prostor v templju v klasični arhitekturi ali trgovina, ki gleda na ulico, v domači rimski arhitekturi (domus).
Poglej Hadrijan in Cela
Celeja
Kelti v Evropi oker: Hallstattska kultura (okoli 750–500/450 pr. n. št) zelena: Razširjenost kulture La-Tène oranžna: Razširjenost keltskih jezikov (3. stoletje pr. n. št.) Jupiter in TetisMerkur Heraklejevo (Herkulovo) svetišče Celeja (celotno latinsko ime Municipium Claudium Celeia) je bilo rimsko mesto na področju današnjega Celja.
Poglej Hadrijan in Celeja
Corpus juris civilis
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Corpus iuris civilis (latinsko zakonik civilnega prava) je zbirka pravnih dokumentov, ki je nastala med 529 in 534 po ukazu Justinijana I., cesarja Bizanca.
Poglej Hadrijan in Corpus juris civilis
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Hadrijan in Damask
Džeraš
Džeraš (arabsko: جرش), v grško-rimskem svetu znan kot Gerasa (starogrško Γέρασα), je glavno mesto in največje mesto guvernorata Džeraš, Jordanija.
Poglej Hadrijan in Džeraš
Dekurion (konjeniški častnik)
Dekurion (latinsko decurio, mn. decuriones) je bil rimski konjeniški častnik in poveljnik turme, vojaške enote s 30 konjeniki.
Poglej Hadrijan in Dekurion (konjeniški častnik)
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Hadrijan in Delfi
Didima
Didima (starogrško Δίδυμα) je bilo starogrško svetišče na obali Jonije, danes v Turčiji.
Poglej Hadrijan in Didima
Diogen iz Ojnoande
Diogen iz Ojnoande starogrški filozof, epikurejec, ki je živel v 2.
Poglej Hadrijan in Diogen iz Ojnoande
Dionizovo gledališče
Današnji ostanki Dionizovega gledališča na Akropoli v Atenah Dionizovo gledališče, tudi gledališče Dioniza Elevterskega, je veliko gledališče na prostem in eno izmed prvih ohranjenih v Atenah v Grčiji.
Poglej Hadrijan in Dionizovo gledališče
Domus Aurea
Domus Aurea (latinsko za 'Zlata hiša') je bila ogromna krajinsko urejena palača, ki jo je cesar Neron zgradil v središču starega Rima po velikem požaru leta 64., ki je uničil velik del mesta in plemiške vile na Palatinskem griču.
Poglej Hadrijan in Domus Aurea
Družbena ureditev v antičnem Rimu
Pladenj ''Po lovu'' iz četrtega stoletja (Seusov zaklad, najdišče ''Lacus Pelso'', danes Balatonsko jezero), z napisom v latinščini Rimsko cesarstvo je bilo izredno multikulturno in je imelo "precej osupljivo zmožnost povezovanja", da je ustvarilo občutek skupne identitete, čeprav je v svojem političnem sistemu več stoletij zajemalo zelo različna ljudstva.
Poglej Hadrijan in Družbena ureditev v antičnem Rimu
Ecce homo
Jörg Breu starejši: ''Ecce homo (Predstavitev Gospoda)'', Melker oltar, 1502 Z znamenjem Ecce homo (klasična izgovorjava, tudi Zasmehovanje Kristusa) po Janezovem evangeliju rimski guverner Judeje Poncij Pilat predstavlja ljudstvu mučenega ujetnika Jezusa iz Nazareta, oblečenega v škrlatno haljo in okronanega s trnovo krono, ker ni našel na njem nobene krivde.
Poglej Hadrijan in Ecce homo
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Hadrijan in Egipt (rimska provinca)
Emerita Augusta
Mreža rimskih cest v Hispaniji Emerita Augusta ali Augusta Emerita je bila rimska kolonija, ustanovljena leta 25 pr. n. št. na mestu sedanje Méride, Španija.
Poglej Hadrijan in Emerita Augusta
Epiktet
Epiktet (starogrško Ἐπίκτητος), starogrški filozof, predstavnik stoicizma, * 55, Hijerapol, Frigija, † 136, Nikopol, Epir.
Poglej Hadrijan in Epiktet
Fajumski portreti
Fajumski portreti ali Portreti fajumskih mumij je sodoben izraz za naturalistične portrete na lesenih ploščah, pritrjenih na mumije iz višjega družbenega razreda iz rimskega Egipta.
Poglej Hadrijan in Fajumski portreti
Fenicija (rimska provinca)
Fenicija (latinsko, grško, hē Phoinī́kē Syría) je bila provinca Rimskega cesarstva na ozemlju zgodovinske Fenicije.
Poglej Hadrijan in Fenicija (rimska provinca)
Filon iz Biblosa
Filon iz Biblosa (starogrško, Phílōn Býblios, latinsko Philo Byblius), znan tudi kot Herenij Filon, je bil avtor v grščini pisanih slovničnih, slovarskih in zgodovinskih del, * 64, Biblos, Fenicija, † 141.
Poglej Hadrijan in Filon iz Biblosa
Flegrejska polja
Flegrajska polja (italijansko Campi Flegrei; neapeljsko Campe Flegree, iz grščine φλέγω phlego, goreti) je velik vulkan zahodno od Neaplja v Italiji.
Poglej Hadrijan in Flegrejska polja
Forum Hadriani
Forum Hadriani v sodobnem mestu Voorburg je bilo najsevernejše rimsko mesto na evropski celini in drugo najstarejše mesto na Nizozemskem.
Poglej Hadrijan in Forum Hadriani
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Hadrijan in Frankovska
Gemma Augustea
Gemma Augustea (iz latinščine Avgustova gema) je antična rimska gema, relief, ki je izrezan iz dvoslojnega arabskega oniksa.
Poglej Hadrijan in Gemma Augustea
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Hadrijan in Gepidi
Gliptoteka v Münchnu
Gliptoteka (nemško Glʏptothek) je muzej v Münchnu v Nemčiji, ki ga je naročil bavarski kralj Ludvik I. za dom svojih grških in rimskih skulptur (torej γλυπτο- glypto- 'skulptura').
Poglej Hadrijan in Gliptoteka v Münchnu
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Hadrijan in Goti
Gozd božjih ceder
Božje cedre (translation), ki so v dolini Kadiša v mestu Bšari v Libanonu, so eden zadnjih ostankov obsežnih gozdov libanonske cedre, ki je uspevala po Libanonkem gorovju v antiki.
Poglej Hadrijan in Gozd božjih ceder
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Hadrijan in Grčija
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Hadrijan in Hadrijan
Hadrijan (ime)
Hadrijan je moško osebno ime.
Poglej Hadrijan in Hadrijan (ime)
Hadrijan (razločitev)
Hadrijan je lahko.
Poglej Hadrijan in Hadrijan (razločitev)
Hadrijanov slavolok (Džeraš)
Hadrijanov slavolok je antična rimska zgradba v Džerašu v Jordaniji.
Poglej Hadrijan in Hadrijanov slavolok (Džeraš)
Hadrijanov zid
Hadrijanov zid je dolg 117 km Lega Hadrijanovega in Antoninovega zidu Hadrijanov zid je utrdba, zgrajena leta 122 n.š.
Poglej Hadrijan in Hadrijanov zid
Hadrijanova vila
Hadrijanova vila (italijansko Villa Adriana) je velik rimski arheološki kompleks v Tivoliju v Italiji.
Poglej Hadrijan in Hadrijanova vila
Hadrijanova vrata
Hadrijanova vrata ali Üçkapılar ("Trojna vrata" v turščini) je slavolok v Antalyi v Turčiji, ki je bil zgrajen v imenu rimskega cesarja Hadrijana, ki je leta 130 obiskal mesto.
Poglej Hadrijan in Hadrijanova vrata
Harakena
Harakena (starogrško, Harakiní), znana tudi kot Mesena (Messíni) ali Mešan, je bila kraljevina, ki jo je ustanovil Iranec Hispaozin na vrhu Perzijskega zaliva.
Poglej Hadrijan in Harakena
Heraclea Lyncestis
Antična Via Egnatia Heraclea Lyncestis (tudi Herakleia Lynkestis) je zgodovinsko mesto, ustanovljeno pod Filipom II. Makedonskim sredi 4. stoletja pred našim štetjem na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva.
Poglej Hadrijan in Heraclea Lyncestis
Heruski
Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.
Poglej Hadrijan in Heruski
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Poglej Hadrijan in Hierapolis
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Hadrijan in Hispanija
Historia Augusta
Historia Augusta, zbirka življenjepisov rimskih cesarjev od Hadrijana (117-138) do Kara (283-285) in Numerijana (283-284), napisana v latinskem jeziku.
Poglej Hadrijan in Historia Augusta
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Hadrijan in Homer
Horrea Galbae
Horrea Galbae so bila skladišča (horreum) v južnem delu Antičnega Rima, ki se nahajajo med južnim koncem Aventinskega griča in smetiščem Monte Testaccio.
Poglej Hadrijan in Horrea Galbae
I. legija Adiutrix
Prva pomožna legija (latinsko) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba.
Poglej Hadrijan in I. legija Adiutrix
II. legija Adiutrix
II.
Poglej Hadrijan in II. legija Adiutrix
III. legija Gallica
III.
Poglej Hadrijan in III. legija Gallica
Interpretatio graeca
Interpretatio graeca (latinsko 'grški prevod') ali »interpretacija s pomočjo grščine « je diskurz, ki se uporablja za razlago ali poskus razumevanja mitologije in religije drugih kultur; primerjalna metodologija, ki uporablja starogrške verske koncepte in prakse, božanstva in mite, enakovredne in skupne značilnosti.
Poglej Hadrijan in Interpretatio graeca
Italijanski renesančni vrt
Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15.
Poglej Hadrijan in Italijanski renesančni vrt
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Hadrijan in Jordanija
Judeja
Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).
Poglej Hadrijan in Judeja
Judeja (rimska provinca)
Judeja (hebrejsko:, standardno hebrejsko Yəhuda, tiberijsko hebrejsko Yəhûḏāh, grško:, latinsko: IVDÆA), pokrajina in rimska provinca v vzhodnem Sredozemlju.
Poglej Hadrijan in Judeja (rimska provinca)
Judovsko-rimske vojne
Judovsko-rimske vojne so bile niz velikih uporov Judov v rimski provinci Judeji proti Rimskemu cesarstvu.
Poglej Hadrijan in Judovsko-rimske vojne
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Hadrijan in Justinijan I.
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Hadrijan in Kanaan
Kanat
Ketara blizu Erfouda, Maroko Kanat (iz arabščine: قناة, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za namakanje v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih.
Poglej Hadrijan in Kanat
Kardo
Petri, Jordanija Kardo (latinsko cardo, cardo maximus) je bila v rimskih mestih, vojaških taborih in kolonijah cesta, ki je potekala v smeri sever-jug.
Poglej Hadrijan in Kardo
Kirena
Kirena je bilo starogrško in pozneje rimsko mesto blizu današnjega Šahhata v Libiji.
Poglej Hadrijan in Kirena
Kizik
Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.
Poglej Hadrijan in Kizik
Klasične Atene
Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athênai) so bile v klasičnem obdobju antične Grčije (508–322 pr. n. št.) glavno mestno središče znamenitega polisa (mesta države) z istim imenom v Atiki in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti Šparti in Peloponeški zvezi.
Poglej Hadrijan in Klasične Atene
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Hadrijan in Komod
Konstantinov slavolok, Rim
Konstantinov slavolok (italijansko: Arco di Costantino) je slavolok v Rimu, ki stoji med Kolosejem in Palatinskim gričem.
Poglej Hadrijan in Konstantinov slavolok, Rim
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Poglej Hadrijan in Konya
Kosroj I.
Kovanec Kosroja I.; letnica HKY pomeni leto 428 po selevkidskem štetju, kar ustreza letu 116-117 n. št. Kosroj I. ali Oroz Partski (grško Χοσρόης), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je s krajšo prekinitvijo leta 116 vladal od leta 109 do 129 n.
Poglej Hadrijan in Kosroj I.
Kraljeva palača, Madrid
Kraljeva palača ali Palacio Real de Madrid je uradna rezidenca španske kraljeve družine v mestu Madrid, vendar se uporablja le za državne slovesnosti.
Poglej Hadrijan in Kraljeva palača, Madrid
Kraljevska cesta
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.
Poglej Hadrijan in Kraljevska cesta
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.
Poglej Hadrijan in Ksenofont
Ktezifon
Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.
Poglej Hadrijan in Ktezifon
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Hadrijan in Kušansko cesarstvo
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Poglej Hadrijan in Kvadi
Latinske pravice
Casino v Latium adiectum v sedanji Latinski dolini, kjer je bila ustanovljena latinska kolonija Latinske pravice ali latinsko državljanstvo (latinsko ali) je bil niz pravic, uzakonjenih v rimskem pravu, ki so se sprva podeljevale samo Latincem, se pravi prebivalcem Lacija (Latium vetus) in njihovi kolonij (Latium adiectum).
Poglej Hadrijan in Latinske pravice
Lecce
Lecce (salentino Lècce; grško Luppìu) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji.
Poglej Hadrijan in Lecce
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Poglej Hadrijan in Libanonska cedra
Limes
Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.
Poglej Hadrijan in Limes
Limes Germanicus
(latinsko za germansko mejo) je v sodobnem času ime mejne črte fortifikacij, ki so omejevale antične rimske province Germania Inferior, Germania Superior in Raetia, ki so ločevale Rimsko cesarstvo in nepokorjena germanska plemena od leta 83 do približno 260 našega štetja.
Poglej Hadrijan in Limes Germanicus
Loggia dei Lanzi
Loggia dei Lanzi, imenovana tudi Loggia della Signoria, je stavba na vogalu Piazza della Signoria v Firencah v Italiji, ki meji na galerijo Uffizi.
Poglej Hadrijan in Loggia dei Lanzi
Lucij Ver
Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Poglej Hadrijan in Lucij Ver
Mala Armenija
Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).
Poglej Hadrijan in Mala Armenija
Malta
Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.
Poglej Hadrijan in Malta
Marmor cipollino
Vzorec marmorja cipollino iz stebra Maksencijeve bazilike, Rimski forum, Rim. Karistijski marmor ali marmor cipollino je dobil ime v dobi renesanse po čebuli (italijansko: cipolla), današnje ime pa ustreza latinskemu imenu marmor carystium ali marmor iz Karystosa in tudi marmor styrum.
Poglej Hadrijan in Marmor cipollino
Marsovo polje, Rim
Marsovo polje (latinsko Campus Martius, italijansko Campo Marzio) je bilo območje starega Rima v javni lasti, ki je obsegalo približno 2 kvadratna kilometra.
Poglej Hadrijan in Marsovo polje, Rim
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Poglej Hadrijan in Mavzolej
Mediolanum
Mediolanum, antični Milano, je bil prvotno mesto Insubrov, zatem pa je postal pomembno rimsko mesto v severni Italiji.
Poglej Hadrijan in Mediolanum
Meliton Sardski
Iz Wikipedije, proste enciklopedije.
Poglej Hadrijan in Meliton Sardski
Metalec diska
Mironov Metalec diska (grško Δισκοβόλος, Diskobólos) je grški kip, ki je bil izdelan proti koncu strogega klasičnega obdobja, okoli 460–450 pr.
Poglej Hadrijan in Metalec diska
Mezopotamija (rimska provinca)
Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.
Poglej Hadrijan in Mezopotamija (rimska provinca)
Mira, Likija
Mira (starogrško, Míra) je bilo antično grško mesto v Likiji na mestu sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya.
Poglej Hadrijan in Mira, Likija
Nabatejsko kraljestvo
Nabatejsko kraljestvo ali Nabateja (nabatejsko: Malkûtâ Nabatu) je bila država Nabatejcev v klasični antiki, ki je bila leta 106 priključena k Rimskemu cesarstvu.
Poglej Hadrijan in Nabatejsko kraljestvo
Neronov kolos
Lega Neronovega kolosa na karti Rima Neronov kolos (latinsko) je bil ogromen, 30 m visok bronast kip cesarja Nerona (vladal 37-68 n. št.), ki je stal v preddverju njegove vile Domus Aurea na severni strani Palatina.
Poglej Hadrijan in Neronov kolos
Nicopolis ad Istrum
Nicopolis ad Istrum (grško Νικόπολις ἡ πρὸς Ἴστρον, Nikópolis i prós Ístron, bolgarsko Никополис ад Иструм Nikopolis ad Istrum) ali Nicopolis ad Iatrum je bil rimsko in kasneje bizantinsko mesto v sedanji severni Bolgariji.
Poglej Hadrijan in Nicopolis ad Istrum
Nom
Egipčanski nomi in mesta (v hieroglifih) Nom (iz starogrškega, nomós, okrožje) je bil ozemeljska in upravna enota Starega Egipta.
Poglej Hadrijan in Nom
Občina Ribnica
Občina Ribnica je ena od občin v Republiki Sloveniji, s središčem v Ribnici in ima nekaj manj kot 10.000 prebivalcev.
Poglej Hadrijan in Občina Ribnica
Obelisk
Trojanah Obelísk (obeliskos iz obelos − kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s piramido.
Poglej Hadrijan in Obelisk
Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.
Poglej Hadrijan in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Hadrijan in Obok
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Hadrijan in Odrin
Oltar sv. Zenona Veronskega
Oltar sv.
Poglej Hadrijan in Oltar sv. Zenona Veronskega
Oltenija
Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.
Poglej Hadrijan in Oltenija
Palestinska Sirija
Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).
Poglej Hadrijan in Palestinska Sirija
Palestrina
Palestrina (starodavna Praeneste; starogrško: Πραίνεστος) je starodavno mesto in občina v Laciju, približno 35 km vzhodno od Rima, kjer živi okoli 18.000 prebivalcev.
Poglej Hadrijan in Palestrina
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Poglej Hadrijan in Palmira
Panteon, Rim
Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.).
Poglej Hadrijan in Panteon, Rim
Papež Aleksander I.
Sveti Aleksander I., škof Rima, svetnik (in mučenec) rimskokatoliške Cerkve, * 1. stoletje n. št.
Poglej Hadrijan in Papež Aleksander I.
Papež Bonifacij IV.
Bonifacij IV., je bil svetnik in rimski papež in Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Hadrijan in Papež Bonifacij IV.
Papež Evarist
Sveti Evarist, rimski škof, mučenec in svetnik rimskokatoliške Cerkve, * 1. stoletje n. št., Antiohija (Sirija, Rimsko cesarstvo); † 107, Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo). Goduje 26. oktobra.
Poglej Hadrijan in Papež Evarist
Papež Sikst I.
Sveti Sikst I., papež in mučenec rimskokatoliške Cerkve, * 42 n. št., Rim, Rimsko cesarstvo; † okoli 126, Rim.
Poglej Hadrijan in Papež Sikst I.
Papež Telesfor
Sveti Telesfor, papež in mučenec Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Kalabrija, (Italija - Rimsko cesarstvo); † okoli 137, Rim.
Poglej Hadrijan in Papež Telesfor
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Hadrijan in Partsko cesarstvo
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Hadrijan in Pavzanij (geograf)
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Hadrijan in Pergamon
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Hadrijan in Plovdiv
Pomeni imen asteroidov: 1501–2000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1501 do 2000.
Poglej Hadrijan in Pomeni imen asteroidov: 1501–2000
Ponte Sant'Angelo
Ponte Sant'Angelo (.
Poglej Hadrijan in Ponte Sant'Angelo
Prefektura
Prefektura (iz latinščine Praefectura) je upravna jurisdikcija, ki jo tradicionalno vodi imenovani prefekt.
Poglej Hadrijan in Prefektura
Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu
Preganjanje Kristjanov v rimskem cesarstvu je bil proces, ki se je dogajal sporadično več kot dve stoletji in je v veliki meri slonel ne le na uradnih preganjanjih, ki so jih organizirali cesarji, temveč je temeljil tudi na samoiniciativnosti posameznih lokalnih oblasti in prebivalstva samega.
Poglej Hadrijan in Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Poglej Hadrijan in Pretor
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Hadrijan in Principat
Prob
Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.
Poglej Hadrijan in Prob
Ptolemajda (antično mesto)
Ptolemajda (grško: Πτολεμαΐς) je bilo eno od petih mest, ki so tvorila Pentapolis na Cirenajki, druga pa so bila Kirena, Euesperida (kasneje znana kot Berenice, zdaj Bengazi), Tauhira/Teuhira (kasneje Arsinoj, in zdaj Tokra) in Apolonija zdaj Susa).
Poglej Hadrijan in Ptolemajda (antično mesto)
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Hadrijan in Ptuj
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Hadrijan in Publij Kornelij Tacit
Rdeči egiptovski porfir
Rdeči egiptovski porfir (Lapis purpureus porphyrites) je vrsta kamna.
Poglej Hadrijan in Rdeči egiptovski porfir
Renovatio imperii Romanorum
Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.
Poglej Hadrijan in Renovatio imperii Romanorum
Rimska arhitektura
Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.
Poglej Hadrijan in Rimska arhitektura
Rimska Armenija
Armenija je bila od konca 1.
Poglej Hadrijan in Rimska Armenija
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Hadrijan in Rimska Britanija
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Hadrijan in Rimska Dakija
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453).
Poglej Hadrijan in Rimska Grčija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Hadrijan in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Hadrijan in Rimsko cesarstvo
Roksolani
Romuniji Roksolani so bili sarmatsko ljudstvo, dokumentirano od 2.
Poglej Hadrijan in Roksolani
Roma (mitologija)
V starodavni rimski veri je bila Roma žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto Rim in širše rimsko državo.
Poglej Hadrijan in Roma (mitologija)
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Poglej Hadrijan in Rugi
Sabina
Sabina je žensko osebno ime.
Poglej Hadrijan in Sabina
Saepta Julia
Saepta Julia je bila zgradba na Marsovem polju v Rimu, kjer so se državljani zbrali, da bi oddali glasove na volitvah.
Poglej Hadrijan in Saepta Julia
Salamis, Ciper
Salamis (starogrško: Σαλαμίς, grško Σαλαμίνα, turško Salamis) je starogrška mestna-država na vzhodni obali Cipra, ob izlivu reke Pedieos, 6 km severno od sodobne Famaguste.
Poglej Hadrijan in Salamis, Ciper
Sassettijeva kapela
Sassettijeva Kapela (italijansko Cappella Sassetti) je kapela v baziliki Santa Trinita v Firencah v Italiji.
Poglej Hadrijan in Sassettijeva kapela
Scupi
Scupi je arheološko najdišče med Zajčevim Ridom (Зајчев Рид - 'Zajčji hrib') in reko Vardar, nekaj kilometrov od središča Skopja v Severni Makedoniji.
Poglej Hadrijan in Scupi
Selevkija
Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko), znana tudi kot Selevkija na Tigrisu, je bila v helenističnem in rimskem odbobju veliko mesto v Mezopotamiji na desni obali Tigrisa nasproti manjšega Ktezifona v sedanjem iraškem Babilskem governoratu.
Poglej Hadrijan in Selevkija
Semis
Ulita semisa s podobo Pegaza Semis (latinsko: polovica), starorimska merska enota.
Poglej Hadrijan in Semis
Serapeum
Serapeum ali serapejon je tempelj ali druga verska ustanova, posvečena helenistično-egipčanskemu bogu Serapisu, ki združuje vidike Ozirisa in Apisa v počlovečeni obliki ter so jo sprejeli ptolemejski Grki v Aleksandriji.
Poglej Hadrijan in Serapeum
Serapeum v Aleksandriji
Serapeum ali serapejon v Aleksandriji je bil v ptolemajskem kraljestvu starodavni grški tempelj, ki ga je zgradil Ptolemaj III. Everget (vladal 246–222 pr. n. št.) in je bil posvečen Serapisu, ki je postal zaščitnik Aleksandrije.
Poglej Hadrijan in Serapeum v Aleksandriji
Sesterc
Sesterc cesarja Galiena (253–268) Sesterc (latinsko ali samo) je bil rimski kovanec, ki se je sprva imenoval semis-tertius – poltretji, ker je bil vreden 2 ½ asa.
Poglej Hadrijan in Sesterc
Seznam cerkvenih očetov
Seznam cerkvenih očetov.
Poglej Hadrijan in Seznam cerkvenih očetov
Seznam grških templjev
Na tem seznamu antičnih grških templjev so templji, ki so bili zgrajeni od 6.
Poglej Hadrijan in Seznam grških templjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Hadrijan in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih vojskovodij
Seznam rimskih vojskovodij.
Poglej Hadrijan in Seznam rimskih vojskovodij
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Hadrijan in Seznam zgodovinskih vsebin
Simon Bar Kohba
Simon Bar Kohba (hebrejsko שמעון בר כוכבא) je bil vodja judovske vstaje proti Rimskemu imperiju leta 132-135 in ustanovitelj neodvisne judovske države, v kateri je do njenega uničenja vladal kot nasi (knez), * ni znano, † 135.
Poglej Hadrijan in Simon Bar Kohba
Singidunum
Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.
Poglej Hadrijan in Singidunum
Sistrum
Sekhemski sistrum Sistrum (latinsko sistrum, mn. sistra) iz grškega σεῖστρον, kar pomeni "tisto, kar se trese", je glasbilo iz družine tolkal, povezano predvsem s Starim Egiptom.
Poglej Hadrijan in Sistrum
Skulpture iz Sperlonge
Skulpture iz Sperlonge so velik in dovršen ansambel antičnih skulptur, odkritih leta 1957 na območju nekdanje vile cesarja Tiberija na Sperlongi, na obali med Rimom in Neapljem.
Poglej Hadrijan in Skulpture iz Sperlonge
Speča Ariadna
Speča Ariadna, ki je v Vatikanskih muzejih v Vatikanu, je rimska Hadrijanova kopija helenistične skulpture pergamonske šole iz 2.
Poglej Hadrijan in Speča Ariadna
Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti
Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti, tudi Likurgova čaša je rimska steklena čaša v okovju iz 4.
Poglej Hadrijan in Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti
Sveti Mihael
Rimu Sveti Mihael ali Nadangel Mihael (hebrejsko מיכאל, Micha'el ali Mîkhā’ēl; grško Μιχαήλ, Mikhaíl; latinsko Michael ali Míchaël; arabsko ميكائيل, Mikha'il) je nadangel, ki ga Sveto pismo omenja v Razodetju.
Poglej Hadrijan in Sveti Mihael
Svetonij
Gaj Svetonij Trankvil (latinsko) je bil rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik, * okoli 69, † po letu 122.
Poglej Hadrijan in Svetonij
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Hadrijan in Tarraco
Tavri
Rimskega cesarstva pod Hadrijanom (vladal 117-138 n. št.), na katerem je domovina Tavrov (polotok Krim) označena kot Hersonska Tavrika Tavri (starogrško Ταῦροι, Tauroi) so bili staroveško ljudstvo, v 1.
Poglej Hadrijan in Tavri
Tempelj Izide in Serapisa
Tempelj Izide in Serapisa je bil dvojni tempelj v Rimu, namenjen egiptovskim božanstvom Izidi in Serapisu na Marsovem polju, neposredno vzhodno od Saepta Julie.
Poglej Hadrijan in Tempelj Izide in Serapisa
Tempelj olimpskega Zevsa (Atene)
Tempelj olimpskega Zevsa (grško Ναός τουΟλυμπίουΔιός, Naos tou Olympiou Dios), znan tudi pod imenom Olimpejon ali Stebri olimpskega Zevsa, je antični spomenik v Atenah v Grčiji in nekdanji kolosalni tempelj v središču grške prestolnice.
Poglej Hadrijan in Tempelj olimpskega Zevsa (Atene)
Tempelj Venere in Rome
Tempelj Venere in Rome (latinsko Templum Veneris et Romae) naj bi bil največji tempelj v antičnem Rimu.
Poglej Hadrijan in Tempelj Venere in Rome
Todi
Todi je mesto in občina z 17.022 prebivalci (na dan 31. decembra 2012) v italijanski pokrajini Perugia, deželi Umbrija v Italiji in se nahaja na hribu visoko nad dolino reke Tibere.
Poglej Hadrijan in Todi
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Hadrijan in Trajan
Trajanov most
Trajanov most (srbsko: Трајанов мост, Trajanov Most, romunsko Podul lui Traian) ali Most Apollodorus čez Donavo je bil rimski segmentni ločni most, prvi most, ki je bil zgrajen na spodnji Donavi.
Poglej Hadrijan in Trajanov most
Tržna vrata Mileta
Tržna vrata Mileta (nemško das Markttor von Mileta) je velik marmorni spomenik, razstavljen v Pergamonskem muzeju v Berlinu v Nemčiji.
Poglej Hadrijan in Tržna vrata Mileta
Utika, Tunisia
Utika je bilo starodavno feničansko in kartagijsko mesto, ki se nahaja v bližini izliva reke Medžerde v Sredozemlje, med Kartagino na jugu in Hiponom (današnja Bizerta) na severu.
Poglej Hadrijan in Utika, Tunisia
V. legija Macedonica
Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.
Poglej Hadrijan in V. legija Macedonica
Valensov akvadukt
Valensov akvadukt je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval Konstantinopel, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Hadrijan in Valensov akvadukt
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Hadrijan in Venera (mitologija)
VI. legija Victrix
Britaniji VI.
Poglej Hadrijan in VI. legija Victrix
Via Cassia
Via Cassia je bila pomembna rimska cesta, ki se je odcepila iz Via Flaminia v bližini Milvijskega mostu v neposredni bližini Rima in potekala nedaleč od Veji prečkala Etrurijo.
Poglej Hadrijan in Via Cassia
Via Traiana Nova
Rimske cesta in karavanske poti na Bližnjem vzhodu: Via Traiana Nova (rdeča) in Via Maris (vijolična) Akabi Via Traiana Nova (slovensko: Nova Trajanova cesta), rimska cesta, ki jo je obnovil cesar Trajan.
Poglej Hadrijan in Via Traiana Nova
Vila d'Este
Villa d'Este je vila iz 16.
Poglej Hadrijan in Vila d'Este
Viminacium
Viminacij (latinsko ali) je bil glavno mesto (upravno središče) rimske province Mezije in vojaški tabor.
Poglej Hadrijan in Viminacium
Volubilis
Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.
Poglej Hadrijan in Volubilis
XIII. legija Gemina
Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.
Poglej Hadrijan in XIII. legija Gemina
XX. legija Valeria Victrix
Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Poglej Hadrijan in XX. legija Valeria Victrix
XXII. legija Primigenia
XXII.
Poglej Hadrijan in XXII. legija Primigenia
York
York je obzidano mesto na sotočju rek Ouse in Foss v severnem Yorkshireu v Angliji.
Poglej Hadrijan in York
Zadnja Hispanija
Zadnja ali Daljnja Hispanija (latinsko: Hispania ulterior), rimska provinca na Iberskem polotoku, ki je obsegala Betiko in dolino reke Guadalquivir v sedanji Španiji, celo Luzitanijo (sedanjo Portugalsko, Extremaduro in del province Salamanca) in Galecijo (sedanja severna Portugalska in Galicija).
Poglej Hadrijan in Zadnja Hispanija
Zeleni grški porfir
Lapis Lacedaemonius (tudi Marmor Lacedaemonium, grško Krokeatis Lithos, italijansko Porfido verde antico ali Porfido verde di Grecia, večkrat narobe imenovan tudi Serpentino verde antico zaradi samega vzorca, ki spominja na kačjo kožo; v italijanščini 'serpentino' pomeni 'kačji') znan tudi Špartanski bazalt je oblika andezita ali vulkanska kamnina, ki je danes znana le iz enega vira v vasi Krokeai na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Hadrijan in Zeleni grški porfir
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Hadrijan in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Romunije
Romunije Ta stran prikazuje povzetke zgodovinskega obdobja v Romuniji.
Poglej Hadrijan in Zgodovina Romunije
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Hadrijan in Zlato
10. julij
10.
Poglej Hadrijan in 10. julij
116
116 (CXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Hadrijan in 116
118
118 (CXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hadrijan in 118
138
138 (CXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Hadrijan in 138
24. januar
24.
Poglej Hadrijan in 24. januar
76
76 (LXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Hadrijan in 76
Prav tako znan kot Hadrijan (cesar).
, Ecce homo, Egipt (rimska provinca), Emerita Augusta, Epiktet, Fajumski portreti, Fenicija (rimska provinca), Filon iz Biblosa, Flegrejska polja, Forum Hadriani, Frankovska, Gemma Augustea, Gepidi, Gliptoteka v Münchnu, Goti, Gozd božjih ceder, Grčija, Hadrijan, Hadrijan (ime), Hadrijan (razločitev), Hadrijanov slavolok (Džeraš), Hadrijanov zid, Hadrijanova vila, Hadrijanova vrata, Harakena, Heraclea Lyncestis, Heruski, Hierapolis, Hispanija, Historia Augusta, Homer, Horrea Galbae, I. legija Adiutrix, II. legija Adiutrix, III. legija Gallica, Interpretatio graeca, Italijanski renesančni vrt, Jordanija, Judeja, Judeja (rimska provinca), Judovsko-rimske vojne, Justinijan I., Kanaan, Kanat, Kardo, Kirena, Kizik, Klasične Atene, Komod, Konstantinov slavolok, Rim, Konya, Kosroj I., Kraljeva palača, Madrid, Kraljevska cesta, Ksenofont, Ktezifon, Kušansko cesarstvo, Kvadi, Latinske pravice, Lecce, Libanonska cedra, Limes, Limes Germanicus, Loggia dei Lanzi, Lucij Ver, Mala Armenija, Malta, Marmor cipollino, Marsovo polje, Rim, Mavzolej, Mediolanum, Meliton Sardski, Metalec diska, Mezopotamija (rimska provinca), Mira, Likija, Nabatejsko kraljestvo, Neronov kolos, Nicopolis ad Istrum, Nom, Občina Ribnica, Obelisk, Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu, Obok, Odrin, Oltar sv. Zenona Veronskega, Oltenija, Palestinska Sirija, Palestrina, Palmira, Panteon, Rim, Papež Aleksander I., Papež Bonifacij IV., Papež Evarist, Papež Sikst I., Papež Telesfor, Partsko cesarstvo, Pavzanij (geograf), Pergamon, Plovdiv, Pomeni imen asteroidov: 1501–2000, Ponte Sant'Angelo, Prefektura, Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu, Pretor, Principat, Prob, Ptolemajda (antično mesto), Ptuj, Publij Kornelij Tacit, Rdeči egiptovski porfir, Renovatio imperii Romanorum, Rimska arhitektura, Rimska Armenija, Rimska Britanija, Rimska Dakija, Rimska Grčija, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Roksolani, Roma (mitologija), Rugi, Sabina, Saepta Julia, Salamis, Ciper, Sassettijeva kapela, Scupi, Selevkija, Semis, Serapeum, Serapeum v Aleksandriji, Sesterc, Seznam cerkvenih očetov, Seznam grških templjev, Seznam rimskih cesarjev, Seznam rimskih vojskovodij, Seznam zgodovinskih vsebin, Simon Bar Kohba, Singidunum, Sistrum, Skulpture iz Sperlonge, Speča Ariadna, Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti, Sveti Mihael, Svetonij, Tarraco, Tavri, Tempelj Izide in Serapisa, Tempelj olimpskega Zevsa (Atene), Tempelj Venere in Rome, Todi, Trajan, Trajanov most, Tržna vrata Mileta, Utika, Tunisia, V. legija Macedonica, Valensov akvadukt, Venera (mitologija), VI. legija Victrix, Via Cassia, Via Traiana Nova, Vila d'Este, Viminacium, Volubilis, XIII. legija Gemina, XX. legija Valeria Victrix, XXII. legija Primigenia, York, Zadnja Hispanija, Zeleni grški porfir, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Romunije, Zlato, 10. julij, 116, 118, 138, 24. januar, 76.