Kazalo
692 odnosi: A.E.I.O.U., Aargau, AEIOU (razločitev), Ahmed II., Ajdovščina, Albert I. Goriški, Albert Pruski, Albreht II. Avstrijski, Albreht II. Nemški, Albreht III. Habsburški, Albreht IV. Habsburški, Alessandro Farnese, vojvoda Parmski, Alfred I. zu Windisch-Graetz, Alpe, Alzacija, Amdžazade Koprulu Husein Paša, Andaluzija, Anton Alexander von Auersperg, Anton Janša, Anton Spendou, Apfaltrerjev stolp, Apfaltrerji, Aragonski grad, Taranto, Arhiv, Arraška zveza, Arsenal, Benetke, Artikularna lesena cerkev, Kežmarok, Attemsi, Augusta Raurica, Avguštinski samostan Klosterneuburg, Avgust III. Poljski, Avgust Močni, Avstrija, Avstrija (razločitev), Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko-turška vojna (1527–1528), Škofija Celje, Škofjeloško hribovje, Šlezija, Šlezijske cerkve milosti, Španska baročna arhitektura, Španski imperij, Špatrjan, Štajerska (vojvodina), Štefan Báthory, Štefan III. Bavarski, Štefan IV. Babonić, Štefan na Zilji, Štetje prebivalstva v Betlehemu, ... Razširi indeks (642 več) »
A.E.I.O.U.
"A.E.I.O.U." (včasih pisano kot A.E.I.O.V.) je simboličen rek, ki ga je skoval svetorimski cesar Friderik III. (1415–1493) in so ga Habsburžani zgodovinsko uporabljali kot geslo.
Poglej Habsburžani in A.E.I.O.U.
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Habsburžani in Aargau
AEIOU (razločitev)
AEIOU je lahko.
Poglej Habsburžani in AEIOU (razločitev)
Ahmed II.
Ahmed II. je bil 21.
Poglej Habsburžani in Ahmed II.
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Habsburžani in Ajdovščina
Albert I. Goriški
Albert I. Goriški (– 1. april 1304), član rodu goriških grofov (dinastije Majnhardincev), je od leta 1258 vladal goriški grofiji (Görz) in Tirolski, skupaj s starejšim bratom Majnhardom IV.
Poglej Habsburžani in Albert I. Goriški
Albert Pruski
Albert Pruski, veliki mojster Nemškega viteškega reda, pruski vojvoda, * 17. maj 1490, Ansbach, † 20. marec 1568 grad Tapiau danes Gvardejsk v ruski oblasti Kaliningrad.
Poglej Habsburžani in Albert Pruski
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Poglej Habsburžani in Albreht II. Avstrijski
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Habsburžani in Albreht II. Nemški
Albreht III. Habsburški
Albreht III.
Poglej Habsburžani in Albreht III. Habsburški
Albreht IV. Habsburški
Albreht IV. Habsburški je bil vojvoda Avstrije, * 19. september 1377, Dunaj, † 14. september 1404, Klosterneuburg.
Poglej Habsburžani in Albreht IV. Habsburški
Alessandro Farnese, vojvoda Parmski
Alessandro Farnese, vojvoda v Parmi in Piacenzi, španski vojskovodja in diplomat italijanskega rodu, * 27. avgust 1545, Rim, † 3. december 1592, Arras.
Poglej Habsburžani in Alessandro Farnese, vojvoda Parmski
Alfred I. zu Windisch-Graetz
knez Alfred I. zu Windisch-Graetz (polno ime Alfred Candidus Ferdinand zu Windisch-Graetz), avstrijski feldmaršal, * 11. maj 1787, Bruselj, † 21. marec 1862, Dunaj.
Poglej Habsburžani in Alfred I. zu Windisch-Graetz
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Habsburžani in Alpe
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Habsburžani in Alzacija
Amdžazade Koprulu Husein Paša
Amdžazade Koprulu Husein Paša (albansko Hysein Pashë Kypriljoti) je bil med vladanjem sultana Mustafe II. od septembra 1697 do septembra 1702 Shaw, Stanford J. (1976).
Poglej Habsburžani in Amdžazade Koprulu Husein Paša
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Habsburžani in Andaluzija
Anton Alexander von Auersperg
Grof Anton Alexander von Auersperg, psevdonim Anastasius Grün, avstrijski pesnik in kranjski liberalni politik, * 11. april 1806, Ljubljana, † 12. september 1876, Gradec.
Poglej Habsburžani in Anton Alexander von Auersperg
Anton Janša
Anton Janša, slovenski slikar in čebelar, * 20. maj 1734, Breznica na Gorenjskem, † 13. september 1773, Dunaj.
Poglej Habsburžani in Anton Janša
Anton Spendou
Anton Spendou, slovenski rimskokatoliški duhovnik, teološki pisatelj in reformator avstrijskega šolstva, * 22. maj 1739, Mošnje, † 30. maj 1813, Dunaj.
Poglej Habsburžani in Anton Spendou
Apfaltrerjev stolp
Apfaltrerjev stolp (Apfaltrer Turn) je bivši stolpasti dvorec, ki se je nahajal nad današnjim gradom Tivoli v ljubljanskem Parku Tivoli.
Poglej Habsburžani in Apfaltrerjev stolp
Apfaltrerji
Rodbina Apfaltrer (tudi Apfoltrer, Apfaltrer von Apfaltrern, Apfaltrer(n) zu Roy und Grünhof itd., slovensko Jablaniški) je kranjska plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju, ki je po moški liniji izumrla sredi 20.
Poglej Habsburžani in Apfaltrerji
Aragonski grad, Taranto
Aragonski grad (ali Castel Sant'Angelo) s svojim štirikotnim tlorisom in obsežnim osrednjim dvoriščem zavzema skrajni kot otoka, na katerem stoji staro mesto Taranta.
Poglej Habsburžani in Aragonski grad, Taranto
Arhiv
Arhív (grško arcehion, latinsko archivum) lahko označuje.
Poglej Habsburžani in Arhiv
Arraška zveza
Arraška zveza (nizozemsko: Unie van Atrecht) je bila zveza nizozemskih provinc, ustanovljena 6. januarja 1579 v Arrasu, s katero so se najjužnejše province odrekle boju za osamosvojitev, priznale lojalnost španskemu kralju Filipu II. in katoliško vero kot edino dovoljeno vero.
Poglej Habsburžani in Arraška zveza
Arsenal, Benetke
Stolpi Arsenala na vhodu z morske strani Cestni vhod v beneški Arsenal - ''Porta Magna'' Beneški Arsenal (talijansko: Arsenale di Venezia) je bil kompleks državne ladjedelnice, orožarne in skladišča v Benetkah v Italiji.
Poglej Habsburžani in Arsenal, Benetke
Artikularna lesena cerkev, Kežmarok
Artikularna cerkev v Kežmarku (Artikulárny kostol v Kežmarku) je lesena cerkev v Kežmaroku na Slovaškem.
Poglej Habsburžani in Artikularna lesena cerkev, Kežmarok
Attemsi
Grb grofov Attemsov Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis). Rodbina Attems je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem, še posebej na Štajerskem.
Poglej Habsburžani in Attemsi
Augusta Raurica
Augusta Raurica je rimsko arheološko najdišče in muzej na prostem v Švici, ki se nahaja na južnem bregu reke Ren, približno 20 km vzhodno od Basla v bližini vasi Augst in Kaiseraugst.
Poglej Habsburžani in Augusta Raurica
Avguštinski samostan Klosterneuburg
Glavni oltar samostanske cerkve Samostan Klosterneuburg se nahaja severozahodno od Dunaja, v istoimenskem mestu Klosterneuburg (Spodnja Avstrija) in je del Kongregacije avstrijskih avguštinski kanonikov.
Poglej Habsburžani in Avguštinski samostan Klosterneuburg
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Habsburžani in Avgust III. Poljski
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Habsburžani in Avgust Močni
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Habsburžani in Avstrija
Avstrija (razločitev)
Ime Avstrija lahko pomeni.
Poglej Habsburžani in Avstrija (razločitev)
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Habsburžani in Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Habsburžani in Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)
Avstrijsko-turška vojna (1527-1528) ali ogrska kampanja je bila vojna avstrijskega nadvojvode in ogrskega in češkega kralja Ferdinanda I. Habsburškega z Osmanskim cesarstvom.
Poglej Habsburžani in Avstrijsko-turška vojna (1527–1528)
Škofija Celje
Škofija Celje je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor.
Poglej Habsburžani in Škofija Celje
Škofjeloško hribovje
Smučišče Stari vrh, v ozadju Mladi vrh. Škofjeloško hribovje (tudi Loško pogorje) je hribovita predalpska geografska regija v severozahodni Sloveniji na območju porečja oziroma dolin Selške in Poljanske Sore.
Poglej Habsburžani in Škofjeloško hribovje
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Habsburžani in Šlezija
Šlezijske cerkve milosti
Cerkev milosti v Miliczu/Militschu Šest protestantskih cerkev v Šleziji nosi naziv cerkve milosti, ker so jih v skladu z Alstadtsko konvencijo iz leta 1707 zgradili po milosti cesarja Jožefa. I., (katoliškega) vladarja Šlezije.
Poglej Habsburžani in Šlezijske cerkve milosti
Španska baročna arhitektura
Španska baročna arhitektura ali Baročna arhitektura v Španiji sta zgodovinopisni imeni, ki se pogosto uporabljata za baročno arhitekturo, ki se je zgodila na sedanjem ozemlju Španije v 17.
Poglej Habsburžani in Španska baročna arhitektura
Španski imperij
Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.
Poglej Habsburžani in Španski imperij
Špatrjan
Špatrjan leta 2008. V ozadju Ziljske Alpe Špatrjan leta 1915 Farna cerkev sv. Paternianusa, z južne strani Grad Poljane (Koroška) (Mayerhof) Farna cerkev Sv. Trojice v Rublandu Tradicionalne kmečke domačije v Rublandu Špatrjan (nem.: Paternion) je občina in trško naselje v Zgornji Dravski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 5.800 prebivalci (stanje na 1.
Poglej Habsburžani in Špatrjan
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Habsburžani in Štajerska (vojvodina)
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Habsburžani in Štefan Báthory
Štefan III. Bavarski
Štefan III., bavarski vojvoda, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, državni upravnik v Alzaciji iz Zgornji Švabski, * ~ 1337, † 26. september 1413, samostan Niederschönenfeld vzhodno od Donauwörtha.
Poglej Habsburžani in Štefan III. Bavarski
Štefan IV. Babonić
Štefan IV.
Poglej Habsburžani in Štefan IV. Babonić
Štefan na Zilji
Župnijska cerkev Blače Pri Gospe / Maria v grabnu v Blačah Dvorec Poden (Bodenhof) Župnijska cerkev Štefan na Zilji Dvorec Greifenstein Štefan na Zilji (nem.: Sankt Stefan im Gailtal) je občina z okoli 1.600 prebivalci v Spodnji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Habsburžani in Štefan na Zilji
Štetje prebivalstva v Betlehemu
Štetje prebivalstva v Betlehemu (znano tudi kot Štetje v Betlehemu) je olje na tabli flamskega renesančnega umetnika Pietera Bruegla starejšega, naslikano leta 1566.
Poglej Habsburžani in Štetje prebivalstva v Betlehemu
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Habsburžani in Švica
Žalec
Žalec je mesto s približno 5.000 prebivalci v Sloveniji zahodno od Celja, gospodarsko in upravno središče istoimenske občine.
Poglej Habsburžani in Žalec
Župnija Šentrupert
Župnija Šentrupert je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Trebnje škofije Novo mesto.
Poglej Habsburžani in Župnija Šentrupert
Župnija Ljubljana - Sv. Peter
Župnija Ljubljana–Sv.
Poglej Habsburžani in Župnija Ljubljana - Sv. Peter
Župnija Osilnica
Župnija Osilnica je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Kočevje Škofije Novo mesto.
Poglej Habsburžani in Župnija Osilnica
Časovni pregled zgodovine Prage
Ta članek opisuje zgodovino Prage, glavnega mesta Češke.
Poglej Habsburžani in Časovni pregled zgodovine Prage
Črna na Koroškem
Črna na Koroškem je naselje z 2.124 prebivalci (2021, 2002 še 2.343), središče občine Črna na Koroškem.
Poglej Habsburžani in Črna na Koroškem
Črnomaljski
Barvni grb rodbine (baronov) Črnomaljskih Rodbina Črnomaljskih (tudi Črnomeljskih, nem: Tschernembl je bila belokranjska oziroma Kranjskem, kranjska viteška in plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju. V 16. stoletju so posest prodali in se preselili v Gornjo Avstrijo, kjer so bili povzdignjeni v barone, in od koder so morali zaradi luteranske vere oditi v Švico in deželo Essen.
Poglej Habsburžani in Črnomaljski
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Poglej Habsburžani in Črnomelj
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Habsburžani in Babenberžani
Balduin Luksemburški
Balduin Luksemburški, nadškof in volilni knez Trierja, cesarski vikar, * okrog 1285, † 21. januar 1354, Trier.
Poglej Habsburžani in Balduin Luksemburški
Banatski Bolgari
Novo zavezp v banatskobolgarščino. Banatski Bolgari (Palćene ali Banátsći balgare, madžarsko Bánáti bolgárok, Bánsági bolgárok, bolgarsko банатски българи, romunsko Bulgari bănăţeni) so južnoslovanska etnična skupina v Banatu, ki je na Ogrsko (Madžarsko) prišla v 18.
Poglej Habsburžani in Banatski Bolgari
Banska Bistrica
Banska Bistrica (znana tudi pod drugimi alternativnimi imeni) je srednje veliko mesto v osrednji Slovaški, ki leži ob reki Hron v dolgi in široki dolini, obkroženi z gorskimi verigami Nizkih Tater, Veľke Fatre in Kremniške gore.
Poglej Habsburžani in Banska Bistrica
Barban
Barban (italijansko Barbana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Habsburžani in Barban
Barbara Zapolja
Barbara Zapolja (madžarsko Szapolyai Borbála, poljsko Barbara Zápolya) je bila od leta 1512 do 1515 poljska kraljica in litovska velika kneginja in prva žena kralja Sigismunda I. Starega, * 1495,Pas L. v. Barbara Zapolya.
Poglej Habsburžani in Barbara Zapolja
Barbo Waxensteini
Rodbina Barbo (tudi Barbo zu/von Waxenstein) je kranjska (kasneje slovenska) plemiška rodbina, ki izhaja iz Italije.
Poglej Habsburžani in Barbo Waxensteini
Bardejov
Bardejov (madžarsko Bártfa, nemško Bartfeld) je mesto v vzhodnem delu Slovaške.
Poglej Habsburžani in Bardejov
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Habsburžani in Basel
Baumkircherjev turn
'''Lanterna na Taboru''' Baumkircherjev turn (tudi Tabor oz. Spodnji grad) je stolpast grad v Vipavi.
Poglej Habsburžani in Baumkircherjev turn
Bedřich Smetana
Bedřich Smetana (tudi Bedřih Smetana), češki skladatelj, * 2. marec 1824, Litomyšl, Češka, † 12. maj 1884, Praga.
Poglej Habsburžani in Bedřich Smetana
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Habsburžani in Belgija
Beli Manastir
Beli Manastir (mađžarsko Pélmonostor, srbsko Бели Манастир, ljudsko in zastarelo Monoštor ali Pelmonoštor) je mesto v Baranji na Hrvaškem, ki upravno spada pod Osješko-baranjsko županijo.
Poglej Habsburžani in Beli Manastir
Belvedere, Dunaj
Belvedere (iz italijanskega izraza za »lep prizor«) je zgodovinski kompleks dveh baročnih palač, zgornjega in spodnjega Belvedera s spremljevalnimi objekti, ki stoji v baročnem parku v tretjem dunajskem okrožju (Landstraße) na jugovzhodu mestnega središča.
Poglej Habsburžani in Belvedere, Dunaj
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Habsburžani in Benečija
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Habsburžani in Beneška Slovenija
Beneški plebiscit
Benéški plebiscít, uradno znan tudi kot plebiscit Benetk, beneških pokrajin in Mantove, je bil plebiscit, ki je potekal v nedeljo, 21.
Poglej Habsburžani in Beneški plebiscit
Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.
Poglej Habsburžani in Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Osoje
Samostanska cerkev v Osojah Benediktinski samostan Osoje (nemško Benediktinerstiftes Ossiach) se je nahajal v naselju Osoje ob Osojskem jezeru na Koroškem v Avstriji.
Poglej Habsburžani in Benediktinski samostan Osoje
Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair
Benediktinski samostan sv.
Poglej Habsburžani in Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair
Bernard Čeferin
Bernard Čeferin (tudi Zeferin, Zefferin), slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezuit, šolnik, misijonar in nabožni pisatelj, * 21. maj 1628, Gorica, † 15. april 1679, Gorica.
Poglej Habsburžani in Bernard Čeferin
Besançon
Reke Doubs in Quai Vauban Citadella Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs.
Poglej Habsburžani in Besançon
Bistrica na Zilji
Bistrica na Zilji (nemško Feistritz an der Gail) je naselje-vas in občina v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem.
Poglej Habsburžani in Bistrica na Zilji
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Habsburžani in Bitka na Moravskem polju
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Habsburžani in Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču (1687)
Druga bitka pri Mohaču 12.
Poglej Habsburžani in Bitka pri Mohaču (1687)
Bitka pri Petrovaradinu
Bitka pri Petrovaradinu je bila prva velika zmaga habsburška vojske v avstrijsko-turški vojni (1716-1718) pri Petrovaradinu, zdaj delu Novega Sada, Srbija.
Poglej Habsburžani in Bitka pri Petrovaradinu
Bitka za Ljubljano (1442)
Bitka za Ljubljano je bilo neuspešno obleganje Ljubljane s strani celjskih grofov v sklopu celjsko-habsburške vojne.
Poglej Habsburžani in Bitka za Ljubljano (1442)
Bizeljsko
Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.
Poglej Habsburžani in Bizeljsko
Bolni Habsburžani: Bolezni in počutje vladarske rodbine
Bolni Habsburžani: Bolezni in počutje vladarske rodbine (izvirni nemški naslov Die kranken Habsburger: Befunde und Befindlichkeiten einer Herrscherdynastie) je zgodovinska monografija, delo avtorja Hansa Bankla, ki je bilo prvič izdano leta 1998.
Poglej Habsburžani in Bolni Habsburžani: Bolezni in počutje vladarske rodbine
Bona Sforza
Bona Sforza d'Aragona je bila druga žena poljskega kralja Sigismunda I. Starega in kot taka kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 2. februar 1494, Vigevano, Milanska vojvodina, † 19. november 1557, Bari, Neapeljsko kraljestvo.
Poglej Habsburžani in Bona Sforza
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Habsburžani in Bourboni
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Habsburžani in Brandenburg (volilna kneževina)
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Poglej Habsburžani in Bratislavski grad
Breže (občina)
Razvaline gradu na Petrovi gori Breže (nemško Friesach) so občina s 4893 prebivalci v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji.
Poglej Habsburžani in Breže (občina)
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Poglej Habsburžani in Bregenz
Breze (Avstrijska Koroška)
Evangeličanski škofijski muzej (prej Tolerančna hiša) v Brezah Župnišče evangeličanskega pastorja v Brezah Breze (nem.: Fresach) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 1.249 prebivalci (stanje na 1.
Poglej Habsburžani in Breze (Avstrijska Koroška)
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Habsburžani in Brindisi
Brje, Ajdovščina
Brje so naselje v Občini Ajdovščina.
Poglej Habsburžani in Brje, Ajdovščina
Brod Moravice
Brod Moravice so naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Brod Moravice v Primorsko-goranski županiji.
Poglej Habsburžani in Brod Moravice
Brod na Kolpi
Brod na Kolpi (hrvaško Brod na Kupi) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Delnice v Primorsko-goranski županiji.
Poglej Habsburžani in Brod na Kolpi
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Poglej Habsburžani in Brugge
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Habsburžani in Bruselj
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Habsburžani in Budim
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Habsburžani in Budimpešta
Burgundska Nizozemska
V zgodovini Nizozemski dežel so bili Burgundska Nizozemska (francosko Pays-Bas bourguignons, nizozemsko Bourgondische Nederlanden, luksemburško Burgundeschen Nidderlanden, valonsko Bas Payis borguignons) številni cesarski in francoski fevdi, ki jim je vladala personalna unija Valois-Burgundija v obdobju od 1384 do 1482 in kasneje njihovi habsburški dediči.
Poglej Habsburžani in Burgundska Nizozemska
Burgundski cesarski okraj
Burgundski cesarski okraj v Svetem rimskem cesarstvu. Po Augsburški transakciji leta 1555. Lega dežel v Burgundskem in Vestfalskem cesarskem okraju leta 1560. Burgundski cesarski okraj (nemško: Burgundischer Kreis, tj. 'Burgundski krog') je bil eden od desetih okrajev znotraj Svetega rimskega cesarstva,, in sicer tisti, ki je od leta 1512 zajemal regiji Habsburško Nizozemsko in Franche-Comté.
Poglej Habsburžani in Burgundski cesarski okraj
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Habsburžani in Celje
Celjska grofija
Celjska grofija je bila srednjeveška grofija na ozemlju sedanje Slovenije.
Poglej Habsburžani in Celjska grofija
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Habsburžani in Celjski grofje
Celjsko-avstrijska vojna
Celjsko-avstrijska vojna (tudi celjsko-habsburška vojna) je bila vojna med Celjskimi grofi in Habsburžani (ter zavezniki), ki je primarno potekala v prvi polovici 15.
Poglej Habsburžani in Celjsko-avstrijska vojna
Cellinijeva solnica
Cellinijeva solnica(na Dunaju imenovana Saliera) je delno emajlirana zlata namizna skulptura Benvenuta Cellinija.
Poglej Habsburžani in Cellinijeva solnica
Cerkev sv. Jerneja, Ljubljana
Cerkev sv.
Poglej Habsburžani in Cerkev sv. Jerneja, Ljubljana
Cerkev sv. Mihaela, Šmihel (Nova Gorica)
Cerkev sv.
Poglej Habsburžani in Cerkev sv. Mihaela, Šmihel (Nova Gorica)
Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Loka pri Mengšu
Cerkev Svetega Primoža in Felicijana je podružnična cerkev župnije Mengeš v Loki pri Mengšu.
Poglej Habsburžani in Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Loka pri Mengšu
Cerkev svete Trojice miru, Świdnica
Cerkev Svete Trojice miru v Świdnici je največji leseni baročni tempelj v Evropi,zgodovinska verska zgradba, zgrajena po sporazumih Vestfalske pogodbe, podpisane leta 1648, s katero se je končala tridesetletna vojna.
Poglej Habsburžani in Cerkev svete Trojice miru, Świdnica
Cesarska zakladnica
cesarske insignije v zakladnici Cesarska zakladnica,, v palači Hofburg na Dunaju hrani dragocenosti in zaklade tako posvetnega kot verskega značaja, zbrane v več kot tisočletju evropske zgodovine.
Poglej Habsburžani in Cesarska zakladnica
Château de Coucy
Grad Coucy (francoski Château de Coucy) v Coucy-le-Château-Auffrique so ruševine enega najpomembnejših srednjeveških fevdalnih gradov v Evropi.
Poglej Habsburžani in Château de Coucy
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Habsburžani in Chur
Cistercijanski samostan Rein
Opatija Rein, pogled z zahoda na opatijsko cerkev Opatija Rein je cistercijanski samostan v Reinu pri Gratweinu na Štajerskem v Avstriji.
Poglej Habsburžani in Cistercijanski samostan Rein
Cognac
Cognac (saintonško Cougnat) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefekturi departmaja Charente.
Poglej Habsburžani in Cognac
Dagobert Sigmund von Wurmser
Grof Dagobert Sigmund von Wurmser, avstrijski feldmaršal, * 7. maj 1724, † 22. avgust 1797.
Poglej Habsburžani in Dagobert Sigmund von Wurmser
Dežela
Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.
Poglej Habsburžani in Dežela
Deželna pravda
Deželna pravda je pojav absolutizma v habsburških dednih deželah, in pojem iz pravne zgodovine.
Poglej Habsburžani in Deželna pravda
Deželni ročin
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni ročin je naziv za listino, s katero je deželni knez (vladar) ob svojem nastopu potrdil privilegirane pravice (privilegije) deželnim stanovom, običajno v zameno za njihovo finančno in vojaško pomoč.
Poglej Habsburžani in Deželni ročin
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Habsburžani in Deželni stanovi
Deželni svobodniki
Kranjsko, vložek za deželne svobodnike, 1662-1757 Deželni svobodniki je pojem fevdalizma, ki se v habsburških dednih deželah uveljavi za podložnike, ki so kupili del zemljiškega gospostva, in s tem postali svobodni.
Poglej Habsburžani in Deželni svobodniki
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Habsburžani in Devetletna vojna
Devinski gospodje
Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.
Poglej Habsburžani in Devinski gospodje
Dialog im Kamptal
Dialog im Kamptal (Dialog v Kamptalu) je politična platforma in diskusijsko srečanje, ki je bilo ustanovljeno leta 2019 v avstrijskem Gars am Kampu.
Poglej Habsburžani in Dialog im Kamptal
Dinastija Vasa
Rodbina Vasa (švedsko Vasaätten, poljsko Wazowie, litovsko Vaza) je bila švedska vladarska rodbina, ustanovljena leta 1523 na Švedskem.
Poglej Habsburžani in Dinastija Vasa
Ditrik II. Mariborski
Ditrik II.
Poglej Habsburžani in Ditrik II. Mariborski
Djekše
Djekše (nemško Diex) je najsevernejša razložena vas na avstrijskem Koroškem, ki velja za severno mejno naselje slovenske narodne skupnosti.
Poglej Habsburžani in Djekše
Dole na Zilji
Farna cerkev Sv. Danijela Zilja, levo na sliki je Reißkofel Dole na Zilji nemško Dellach) je občina v Gornji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Habsburžani in Dole na Zilji
Dolina, Trst
Pogled na pražupnijsko cerkev sv. Urha škofa v Dolini in na cerkveno obzidje Dolina (italijansko San Dorligo della Valle - Dolina, naselje pa le Dolina) je istrsko naselje in občina, nahaja se okoli 4 km jugovzhodno od Trsta.
Poglej Habsburžani in Dolina, Trst
Donavska armada
Donavska armada (izvirno) je bila armada Francoskega direktorija, ki je delovala leta 1799 v zgornji donavski dolini.
Poglej Habsburžani in Donavska armada
Donja Stubica
Donja Stubica je naselje in občina s statusom mesta (hrv. Grad) z 2.200 oz.
Poglej Habsburžani in Donja Stubica
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Habsburžani in Donski kozaki
Doroteja Bolgarska
Dorothea Bolgarska (Доротея, Doroteja/Доротеја, tudi Doroteja Vidinska, Doroteja Šišman), prva bosanska kraljica, * 1355, † cca.
Poglej Habsburžani in Doroteja Bolgarska
Douai
Douai (nekdanji Douay; nizozemsko Dowaai) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Habsburžani in Douai
Dravska marka
(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.
Poglej Habsburžani in Dravska marka
Država Tevtonskega reda
Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.
Poglej Habsburžani in Država Tevtonskega reda
Družina Gonzaga
Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.
Poglej Habsburžani in Družina Gonzaga
Družina Liechtenstein
Družina Liechtenstein, po kateri ima ime kneževina Lihtenštajn, je družina, ki kraljuje z ustavno, dedno pravico nad narodom Lihtenštajna.
Poglej Habsburžani in Družina Liechtenstein
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Habsburžani in Dunaj
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Habsburžani in Dunajski kongres
Dunajski kongres (1515)
Jan Matejko (1838-1893): ''Dunajski kongres'' Dunajski kongres leta 1515 je bilo srečanje, ki so se ga udeležili cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. in Jagelonca, brata Vladislav II., kralj Ogrske in Češke, in Sigismund I., kralj Poljske in veliki vojvoda Litve.
Poglej Habsburžani in Dunajski kongres (1515)
Dvigrad
Dvigrad, ena izmed treh grajskih vrat Ostanki hiš, v ozadju porušena cerkev sv. Sofije Dvigrad, tudi Dvograd (italijansko Duecastelli, Docastelli) je zapuščeno in porušeno srednjeveško mesto v jugozahodni Istri na Hrvaškem.
Poglej Habsburžani in Dvigrad
Ecser
Ecser (slovaško Ečer) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Monori Županije Pešta.
Poglej Habsburžani in Ecser
Eger
Eger (nemško Erlau, slovensko Jagar) je mesto s približno 57.000 prebivalci na severu Madžarske ter upravno središče županije Heves.
Poglej Habsburžani in Eger
El Escorial
San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.
Poglej Habsburžani in El Escorial
Emerik Thököly
Emerik Thököly Kežmarski (madžarsko Késmárki Thököly Imre, slovaško Imrich Tököli, romunsko Imre Thököly) je bil od leta 1682 do 1685 knez Gornje Ogrske in od leta 1690 knez Transilvanije, * 25. september 1657, Kežmarok, Ogrsko kraljestvo, † 13.
Poglej Habsburžani in Emerik Thököly
Ernest Železni
Ernest Železni, (s polnim nazivom Ernest Habsburški, vojvoda Notranje Avstrije), * 1377, † 10. junij 1424, habsburški politik in vladar.
Poglej Habsburžani in Ernest Železni
Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji
Evangeličanska cerkev v Domanjševcih Karel Kovač, Henrik Goschenhoffer. Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani Nouvi Zákon iz leta 1817. Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji je največja protestantska denominacija v Sloveniji in je s približno 18.000 verniki 4.
Poglej Habsburžani in Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Poglej Habsburžani in Evlija Čelebi
Evropska pot zgodovinskih gledališč
Evropska pot zgodovinskih gledališč je turistična in evropska kulturna pot, ki poteka skozi številne evropske države.
Poglej Habsburžani in Evropska pot zgodovinskih gledališč
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Habsburžani in Felix Austria
Felix Austria (razločitev)
Felix Austria je lahko.
Poglej Habsburžani in Felix Austria (razločitev)
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Habsburžani in Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.
Poglej Habsburžani in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Poglej Habsburžani in Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Habsburžani in Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II. Tirolski
Nadvojvoda Ferdinand II.
Poglej Habsburžani in Ferdinand II. Tirolski
Ferdinand IV. Habsburški
Ferdinand IV., rimski kralj, češki kralj, hrvaški kralj, ogrski kralj.
Poglej Habsburžani in Ferdinand IV. Habsburški
Ferhad-pašina džamija
Ferhad-pašina mošeja, znana tudi kot mošeja Ferhadija, je mošeja v mestu Banja Luka in eden največjih dosežkov bosanske in hercegovske otomanske islamske arhitekture iz 16.
Poglej Habsburžani in Ferhad-pašina džamija
Fernando Álvarez de Toledo
Fernando Álvarez de Toledo, 3.
Poglej Habsburžani in Fernando Álvarez de Toledo
Filip II. Španski
Filip II.
Poglej Habsburžani in Filip II. Španski
Filip III. Španski
Filip III.
Poglej Habsburžani in Filip III. Španski
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Poglej Habsburžani in Filip V. Španski
Finančna straža
Finančna straža (Guardia di finanza) je v Italiji spoštovana služba Finančna straža ali finančna policija (v primeru, da pobira necarinske davščine tudi davčna policija in v primeru, da pobira predvsem carinske davščine, tudi carinska straža) je operativna služba, katere osnovno delo je pobiranje carin in dohodarstvenih pristojbin in z njimi povezano odkrivanje tihotapljenja ali davčnih utaj.
Poglej Habsburžani in Finančna straža
Floris Egmontski
Floris Egmontski (ok. 1470 – 25. oktober 1539) je bil grof Burenski in Leerdamski ter gospodar IJsselsteina in Sint Maartensdijka.
Poglej Habsburžani in Floris Egmontski
Franc Dominik Kalin
Franc Dominik Kalin (Dominicus Franciscus Calin), slovenski polihistor, risar, bakrorezec in glasbenik, * 4. avgust 1624 Vipavski Križ, † 1. september 1683, Dunaj.
Poglej Habsburžani in Franc Dominik Kalin
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Habsburžani in Franc Ferdinand
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Habsburžani in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc II. Rákóczi
Franc II.
Poglej Habsburžani in Franc II. Rákóczi
Franc IV. Modenski
Franc IV.
Poglej Habsburžani in Franc IV. Modenski
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Habsburžani in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Habsburžani in Frankopani
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Habsburžani in Friderik I. Celjski
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Poglej Habsburžani in Friderik I. Habsburški
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Habsburžani in Friderik I. Pruski
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Habsburžani in Friderik III. Habsburški
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Habsburžani in Friderik V. Pfalški
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Habsburžani in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Vovbrški
Grof Friderik Vovbrški (cca 1271 - 1316/1317) nemško „Graf Friedrich von Heunburg„ je bil prvorojeni sin grofa Ulrika II. Vovbrškega iz koroške in štajerske plemiške rodbine Vovbrških in njegove žene Neže (Agnes), ki je bila pranečakinja Friderika II., zadnjega vojvode Avstrije in Štajerske iz hiše Babenberžanov.
Poglej Habsburžani in Friderik Vovbrški
Friedrich Ferdinand Avstrijski
Nadvojvoda Friedrich Ferdinand Avstrijski, avstrijski admiral, * 14.
Poglej Habsburžani in Friedrich Ferdinand Avstrijski
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Poglej Habsburžani in Frizija
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Habsburžani in Furlanija
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Habsburžani in Furlanija - Julijska krajina
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Habsburžani in Gabriel Bethlen
Galli
Grb rodbine baronov Gallov Podpeških Rodbina Gallov (tudi Galli z Gallenberga, slovensko 'Gamberka' in kasneje Gall von Gallenstein, slovensko 'Podpeški' in tudi von Rudolfseck, slovensko 'z Rožeka') je bila kranjska plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju.
Poglej Habsburžani in Galli
Gazi II. Geraj
Gazi II.
Poglej Habsburžani in Gazi II. Geraj
Generalski Stol
Generalski Stol je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Generalski Stol Karlovške županije.
Poglej Habsburžani in Generalski Stol
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Habsburžani in Gent
Georgenberški sporazum
Štajerska (črtasto) ter kasneješe habsburške pridobitve (osvetljeno) Georgenberški sporazum (nemško Georgenberg Handfeste) je bil sporazum med vojvodom Leopoldom V. Avstrijskim in vojvodom Otokarjem IV. Štajerskim, sklenjen 17.
Poglej Habsburžani in Georgenberški sporazum
Gonzagova kameja
Gonzagova kameja je helenistični gravirano gemo.
Poglej Habsburžani in Gonzagova kameja
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Habsburžani in Goriška (grofija)
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Habsburžani in Goriški grofje
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Habsburžani in Gorica
Gospodje Aufensteinski
Grb Auffensteinskih gospodov Gospodje Aufensteinski (Aufenstein, Ownstein, Ouwenstein) so bili prvotno ministeriali Tirolskih grofov in so bili prvič omenjeni leta 1173.
Poglej Habsburžani in Gospodje Aufensteinski
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Poglej Habsburžani in Gotthard (prelaz)
Gozdna učna pot Panovec
Gozdna učna pot Panovec je bila odprta že leta 1981 kot šesta v Sloveniji.
Poglej Habsburžani in Gozdna učna pot Panovec
Gračišće
Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Habsburžani in Gračišće
Grad
pa tudi.
Poglej Habsburžani in Grad
Grad Ammersoyen
Grad Ammersoyen stoji v Ammerzodenu v regiji Bommelerwaard v provinci Gelderland na Nizozemskem.
Poglej Habsburžani in Grad Ammersoyen
Grad Šabec
Grad Šabec (Posrt, Possert, Schabez), tudi poznan kot Sv.
Poglej Habsburžani in Grad Šabec
Grad Šenek
Grad Šenek (nemško Scheineck, Schönegg) je nekdanji grad ali stolpasti grad, ki je najverjetneje stal nad Podvinom pri Polzeli ali na hribu nad današnjo graščino Šenek nad Polzelo v Savinjski dolini, ki je bil porušen že koncem prve polovice 15.
Poglej Habsburžani in Grad Šenek
Grad Šoštanj
Grad Šoštanj tudi Pusti grad (nemško Schonstein) stoji sredi strmega pobočja nad istoimenskim mestom Šoštanj v občini Šoštanj v zahodnem delu Šaleške doline ob spodnjem toku reke Pake.
Poglej Habsburžani in Grad Šoštanj
Grad Špatrjan
Grad Špatrjan (nemško Schloss Paternion) je nekdanji sedež gospostva Špatrjan nad trškim naseljem Špatrjan v spodnji Dravski dolini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Habsburžani in Grad Špatrjan
Grad Šterska gora
Grad Šterska gora (nemško Burg Steuerberg) je bil v srednjem veku znan kot »Touernich« ali »grad Dovernik« (castrum Dovernic).
Poglej Habsburžani in Grad Šterska gora
Grad Žovnek
Grad Žovnek, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', Gradec 1681 Grad Žovnek (tudi Stari grad) stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč.
Poglej Habsburžani in Grad Žovnek
Grad Žužemberk
Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajini.
Poglej Habsburžani in Grad Žužemberk
Grad Čušperk
Grad in dvorec Čušperk v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Čušperk na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Čušperk (nemško Zobelsberg), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal na vrhu skalnatega hriba Stari grad nad istoimensko vasjo južno od Grosupljega.
Poglej Habsburžani in Grad Čušperk
Grad Barletta
Grad Barletta (italijansko Castello di Barletta) je obalna trdnjava v mestu Barletta v italijanski deželi Apulija.
Poglej Habsburžani in Grad Barletta
Grad Bela peč
Grad Bela peč na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Grad Bela peč (nemško Weissenfels) se je nahajal nad naseljem Bela Peč pri Ratečah na italijanski strani tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Habsburžani in Grad Bela peč
Grad Belaj
Knez Janez Vajkard Turjaški (Auersperg) Grad Belaj ali dvorec Belaj (hrvaško Dvorac Belaj, italijansko Castello Bellai, nemško Schloss Bellay)) je pozno srednjeveški grad, ki stoji na vrhu manjšega griča, 212 n.v. v zaselku Belaj, ob lokalni cesti med vasjo Paz in Šušnjevico.
Poglej Habsburžani in Grad Belaj
Grad Brežice
Grad Brežice (nemško Rann) je danes najvidnejša stavba v Brežicah, ki jo mesto s pridom koristi.
Poglej Habsburžani in Grad Brežice
Grad Dobra
Grad Dobra (nemško Burg Dobra ali Neuhaus) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu vulkanskega hriba, na jugu Gradiščanske severno nad trškim naseljem Dobra (Neuhaus am Klausenbach) blizu tromeje Avstrije z Madžarsko in Slovenijo.
Poglej Habsburžani in Grad Dobra
Grad Dravograd
Grad Dravograd (nemško Ruine Unterdrauburg) se je nahajal na gorskem pomolu nad mestom Dravograd, od katerega so ostale neznatne ruševine.
Poglej Habsburžani in Grad Dravograd
Grad Forhtenek
Grad Forhtenek (nemško (Forchtenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini zahodno nad potokom Velunja, v naselju Ravne pri Šoštanju vzhodno nad domačijo Vratar, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.
Poglej Habsburžani in Grad Forhtenek
Grad Freudeneck
Grad Freudenek (nemško Freudenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini nad potokom Brnica, nad Starim Hrastnikom oz.
Poglej Habsburžani in Grad Freudeneck
Grad Fridrihštajn
Grad Fridrihštajn je dal zgraditi v začetku 15. stoletja (med letoma 1423 in 1425) Friderik II., sin Celjskega grofa Hermana II., za svojo ljubico Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene Elizabete Frankopanske tudi poročil.
Poglej Habsburžani in Grad Fridrihštajn
Grad Goričane
Ruševine gradu Goričane ob dvorcu na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Goričane (nemško Görtschach, Gorizach) je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino Goričane ob cesti med Medvodami in Škofjo Loko.
Poglej Habsburžani in Grad Goričane
Grad Gornje Trušnje
Slika Markus Pernhart: Grad Trušnje z ruševinami (Trixen) Grad Gornje Trušnje (nemško Burgruine Obertrixen) leži jugozahodno od naselja Štriholče (nem.: Gattersdorf) v občini Velikovec v vzhodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Habsburžani in Grad Gornje Trušnje
Grad Gotnik
Grad Gotnik (nemško Guettenegg, Gutneck) je ležal na griču Gotnik nad vasjo Fabci v smeri proti vasi Zabiče v občini Ilirska Bistrica.
Poglej Habsburžani in Grad Gotnik
Grad Grobnik
Grad Grobnik (hrvaško Kaštel Grobnik) je grad nad naseljem Grobnik, v občini Čavle, ki spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Habsburžani in Grad Grobnik
Grad Habsburg
Grad Habsburg (nemško Schloss Habsburg), je grad na hribu v Švici.
Poglej Habsburžani in Grad Habsburg
Grad Haut-Koenigsbourg
Grad Haut-Koenigsbourg (francosko Château du Haut-Koenigsbourg, nemško Hohkönigsburg) je srednjeveški grad nad naseljem Orschwiller v Alzaciji v Franciji v gorovju Vogezi, nekoliko zahodno od Sélestata.
Poglej Habsburžani in Grad Haut-Koenigsbourg
Grad Hošperk
Ruševine gradu in Dvorec Hošperk na Valvasorjevem bakrorezu Grad Hošperk je nekdanji grad, katerega skromne ruševine se nahajajo na griču Stari grad (703 m) v Planini (Občina Postojna).
Poglej Habsburžani in Grad Hošperk
Grad Kamen
Grad Kamen (Stain) so danes mogočne razvaline gradu na tesnem grebenu, ki zapira dolino Drage pri vasi Begunjah na Gorenjskem.
Poglej Habsburžani in Grad Kamen
Grad Kamen v Podjuni
Grad Kamen v Podjuni) (nemško Burg Stain im Jauntal) je bil srednjeveški grad, ki je stal na skalnem griču v vasi Kamen 5 KM zahodno od dvojezične občine Škocjan v Podjuni na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, južno od reke Drave. Vzdrževane ruševine gradu izhajajo iz 13.
Poglej Habsburžani in Grad Kamen v Podjuni
Grad Kebelj
Grad Kebelj (nemško Burg Kibl) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na Kebeljskem vrhu, na vrhu Kope nad vasjo Kebelj nad Oplotnico na vzhodnem pobočju Pohorja, od katerega je ohranjen prosto stoječi okrogli stolp z 2,5 m debelimi zidovi, 200 m zahodneje pa je stal osrednji del gradu.
Poglej Habsburžani in Grad Kebelj
Grad Klana
Grad Klana (hrvaško Kaštel Klana) je bil grad nad naseljem Klana, v občini Klana, ki spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Habsburžani in Grad Klana
Grad Kostel
Grad Kostel je grad v dolini reke Kolpe, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336 kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta 1449 pa kot Costel.
Poglej Habsburžani in Grad Kostel
Grad Kostrivnica
Grad Kostrivnica (nemško Kostreinitz) je bil grad v bližini Rogaške Slatine, na pobočju Boča, severovzhodno od Drevenika pri Kostrivnici, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.
Poglej Habsburžani in Grad Kostrivnica
Grad Kozljak
Grad Kozljak (nemško Wachsenstein), italijansko „Cosliacco”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Kožljak, na zahodnem obronku Učke, v vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji. Kozljak se nahaja v vzhodnem delu Istre nad Čepićkim poljem, na zahodnem delu Učke.
Poglej Habsburžani in Grad Kozljak
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Habsburžani in Grad Kravjek
Grad Kršan
Kršanski kastel - notranjost Kaštel Kršan Grad in trg Kršan; Johann Weichard Valvasor, bakrorez, 1679 Grad Kršan (hrvaško Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel) je srednjeveški grad, ki stoji na vrhu vzpetine jugozahodno nad naseljem Kršan v istoimenski občini v Istrski županiji na Hrvaškem.
Poglej Habsburžani in Grad Kršan
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Poglej Habsburžani in Grad Krško
Grad Krmin
Grad Krmin (Cormons) je stal nad Krminom v Goriški pokrajini na vrhu Krminske gore (Monte Quarin (274 m)), kjer se še nahajajo veličastne ruševine gradu.
Poglej Habsburžani in Grad Krmin
Grad Lebek
Grad Lebek tudi Ljubek (nemško Liebegg, Liebeck) je stal na strmem griču nad potokom Vidernica pri zaselku Potok pri Vačah v občini Litija, od katerega so ostale le še skromne ruševine.
Poglej Habsburžani in Grad Lebek
Grad Lemberg (Lengenburg)
Grb trga Lemberg, avtorja Kobel in Pirchegger leta 1954 Grad Lemberg (nemško Lengenburg) je stal v naselju Lemberg pri Šmarju v občini Šmarje pri Jelšah.
Poglej Habsburžani in Grad Lemberg (Lengenburg)
Grad Lož
Grad Lož, od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem Lož na Notranjskem.
Poglej Habsburžani in Grad Lož
Grad Lupoglav
Grad Lupoglav (nemško Mahrenfels), italijansko „Lupogliano”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Mariškići, na strmem obronku Čičarije, cca 1500 m vzhodno od naselja in občine Lupoglav v severno vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji.
Poglej Habsburžani in Grad Lupoglav
Grad Maribor
Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Mestni grad Maribor na franciscejskem katastru za Štajersko, 1823-1869 Maribor je v 12.
Poglej Habsburžani in Grad Maribor
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Habsburžani in Grad Mehovo
Grad Miramar
Grad Miramar Grad Miramar (italijansko Castello di Miramare; nemško Schloss Miramar; špansko Castillo di Miramar, kar v prevodu pomeni "pogled na morje") je grad oz. dvorec, ki se nahaja na rtu Grljan, okoli 6 kilometrov severozahodno od Trsta. Grad je eden od italijanskih državnih muzejev, ki mu je ministrstvo za kulturno dediščino leta 2016 odobrilo posebno avtonomijo.
Poglej Habsburžani in Grad Miramar
Grad Mirna
Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Poglej Habsburžani in Grad Mirna
Grad Momjan
Grad Momjan (hrvaško Kaštel Momjan, italijansko Momiano, nemško Mimiliano), je bil srednjeveški grad na skalnem pomolu nad dolino potoka Poganja blizu naselja Momjan na severu Istre, ki je bil pozidan že sredi 11.
Poglej Habsburžani in Grad Momjan
Grad Motnik
Grad Motnik (nemško Obermottnickh) je bil srednjeveški grad, ki je stal na griču nad Motnikom.
Poglej Habsburžani in Grad Motnik
Grad Muta
Grad Muta (Mutenberch) je nekdanji grad, ki je stal vrh skalnatega hriba Grašin nad dolino Bistrice v občini Muta, od katerega so ostale le še razvaline.
Poglej Habsburžani in Grad Muta
Grad Ojstrica
Grad Ojstrica (nemško Osterwitz, Osterwiz, Osterbitz) leži na griču, imenovanem Stari grad pri Lokah v občini Tabor v Savinjski dolini.
Poglej Habsburžani in Grad Ojstrica
Grad Ortenburg
Grad Ortenburg se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na južni vzpetini nad sedanjim zaselkom Unterhaus naselja Baldramsdorf in istoimenske občine v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Habsburžani in Grad Ortenburg
Grad Paz
Ruševine gradu Grad Paz (Paz, Passo, Passberg), tudi poznan kot Trdnjava Paz, je bila trdnjava stoječa na vzpetini nad naseljem Paz, ki je bila center srednjeveške fevdalne posesti.
Poglej Habsburžani in Grad Paz
Grad Petrapilosa
Grad Petrapilosa (Petrapilosa, Pietrapelosa, Rauenstein, Wollenstein), tudi poznan kot Kostel, Kosmati grad, Petrapilosa, Kaštel, Kosmati Kaštel, Kosmati Koštel, Pietra Pelosa, Petrepiloza, Ruvin, Petra Pilosa, Kostel Petrapilosa, je bila trdnjava (oziroma sedaj ruševine) v Istri blizu Buzeta, stoječa na visokem skalnem grebenu nad potokom Bračana, 1,5 km severneje od njegovega izliva v Mirno.
Poglej Habsburžani in Grad Petrapilosa
Grad Podsreda
Grad Podsreda stoji na severnem pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega regijskega parka nad trgom Podsreda.
Poglej Habsburžani in Grad Podsreda
Grad Podvin
Grad Podvin (nemško Podwein) se nahaja v vasi Mošnje južno od Radovljice.
Poglej Habsburžani in Grad Podvin
Grad Rašpor
Grad Rašpor (hrvaško Kaštel Rašpor, italijansko Castello Raspo, nemško Raspurch, Rastpurch, Ratspurch, Rasburg), je bil srednjeveški grad z utrjenim naseljem, ruševine katerega najdemo na hribu Gradina na 829 m.n.m..
Poglej Habsburžani in Grad Rašpor
Grad Radeče
Grad Radeče na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Radeče 2011 Poskus rekonstrukcije gradu Radeče. Povzeto po skicni osnovi dr. Igorja Sapača Grad Radeče (nemško Ratschach) je bil srednjeveški grad, ki je stal na strmem pobočju Vranskega hriba severozahodno nad trgom Radeče.
Poglej Habsburžani in Grad Radeče
Grad Radlje
Grad Radlje ali Stari grad nad Radljami ob Dravi oz.
Poglej Habsburžani in Grad Radlje
Grad Raka
Atrij gradu Grad Raka Biedermeierska soba Notranjost gradu Grad Raka je dvorec v naselju Raka v občini Krško, v Sloveniji.
Poglej Habsburžani in Grad Raka
Grad Rauterburg
Grad Rauterburg tudi Grad Stare Vovbre je bil grad na Koroškem v Avstriji.
Poglej Habsburžani in Grad Rauterburg
Grad Ribnica
Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.
Poglej Habsburžani in Grad Ribnica
Grad Riegersburg
Grad Riegersburg je srednjeveški grad na ugaslem vulkanu nad Riegersburgom v avstrijski deželi Štajerski.
Poglej Habsburžani in Grad Riegersburg
Grad Rihemberk
Grad Rihemberk (Riffenberch, Grayfenberg), je grad, ki stoji na strmi vzpetini Golec nad dolino Branice nad vasjo Branik in ki ga obnavljajo že vrsto let, je eden najlepših gradov na Primorskem.
Poglej Habsburžani in Grad Rihemberk
Grad Rogatec
Grad Rogatec (nemško Rohitsch) se nahaja nad istoimenskim trgom Rogatec v istoimenski občini in je danes v razvalinah.
Poglej Habsburžani in Grad Rogatec
Grad Slovenska Bistrica
Grad Slovenska Bistrica je grad v mestu Slovenska Bistrica.
Poglej Habsburžani in Grad Slovenska Bistrica
Grad Sommeregg
Grad Sommeregg je grad nad Milštatskim jezerom na avstrijskem Koroškem.
Poglej Habsburžani in Grad Sommeregg
Grad Strmec
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Grad Strmec (nemško Schloss Sternberg) leži na skalni polici nad enakoimenovanim krajem v občini Vernberk v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Habsburžani in Grad Strmec
Grad Suha
Bakrorez upodobitve Gradu Suha, Topografija Nadvojvodine Koroške iz leta 1681 Grad Suha (nemško Schloss Neuhaus) (tudi Neuhäusl) je srednjeveški grad, ki stoji zahodno od Labota na desnem bregu Drave v istoimenski občini Suha na avstrijskem Koroškem.
Poglej Habsburžani in Grad Suha
Grad Thun
Grad Thun (nemško Schloss Thun) je grad v mestu Thun, v švicarskem kantonu Bern, uvrščen med švicarske kulturne spomenike državnega pomena.
Poglej Habsburžani in Grad Thun
Grad Tivoli
Grad Tivoli (tudi grad Podturn ali dvorec Tivoli) je dvorec v ljubljanskem parku Tivoli, ki stoji ob vznožju hriba Rožnik.
Poglej Habsburžani in Grad Tivoli
Grad Tolmin
Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom (tuidi samo Grad, Kozlov rob ali Tolminski grad) je bil strateško pomembna utrdba, iz katere se je nadziralo Tolminsko in pomembne trgovske poti, ki so vodile tod mimo.
Poglej Habsburžani in Grad Tolmin
Grad Trebnje
Grad Trebnje v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Notranjost gradu Grad Trebnje (nemško Treffen, Treuen Trebn) se nahaja na desnem bregu reke Temenice na vzpetini pod Bukovjem v Občini Trebnje.
Poglej Habsburžani in Grad Trebnje
Grad Turn pri Preddvoru
Grad Turn stoji nad vasjo Potoče, nedaleč od Preddvora na Gorenjskem.
Poglej Habsburžani in Grad Turn pri Preddvoru
Grad Turn pri Velenju
Grad Turn pri Velenju (nemško (Turn im Schalckthall, Turris) je razpadajoča stavba, ki leži na položnem hribu Hrastovec pri Velenjskem jezeru v občini Velenje.
Poglej Habsburžani in Grad Turn pri Velenju
Grad Vajškra
Grad Vajškra (nem. Landskron) oziroma njegove ruševine se nahajajo severovzhodno od Beljak na zahodnjem vznožju Osojske Ture na skalnem vrhu platoja, ki se 135 m dviga nad ravnino.
Poglej Habsburžani in Grad Vajškra
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Poglej Habsburžani in Grad Višnja Gora
Grad Vipava
Grad Vipava (nemško Alt Wippach) leži na griču Stari grad nad mestom Vipavo.
Poglej Habsburžani in Grad Vipava
Grad Vivšnik
Grad Vivšnik (nemško Schloss Weißenegg) je bil srednjeveški dvojni grad, ki je stal na gozdnati planoti severovzhodno od dvojezične občine Ruda na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, severno od reke Drave.
Poglej Habsburžani in Grad Vivšnik
Grad Vodriž
Grad Vodriž (nemško Wiederdries) je družinski grad, tudi ganerbni grad, zgrajen v gotskem slogu, katerega ostanki stojijo pri naselju Vodriž v Mestni občini Slovenj Gradec.
Poglej Habsburžani in Grad Vodriž
Grad Vojnik
Grad Vojnik (nemško (Hochenegg) je stal na vrhu Tomaževega hriba pri Tomažu nad Vojnikom, od katerega so ostali le še neznatni ostanki – obrambni jarek in kup kamenja.
Poglej Habsburžani in Grad Vojnik
Grad Vovbre
Grad Vovbre (Haimburg) Grad Vovbre (nemško Haimburg (Heunburg)) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu osamelega hriba približno 3 kilometre severovzhodno od Velikovca na avstrijskem Koroškem.
Poglej Habsburžani in Grad Vovbre
Grad Vrbovec
Grad Vrbovec (nemško Altenburg) je grad, ki stoji v Očini Nazarje, ob sotočju rek Drete in Savinje v Zgornji Savinjski dolini.
Poglej Habsburžani in Grad Vrbovec
Grad Vrhkrka
Grad Vrhkrka je bil grad, ki je stal nad izvirom Poltarice, od katerega so danes vidni le še sledovi ruševin.
Poglej Habsburžani in Grad Vrhkrka
Grad Vuzenica
Grad Vuzenica (nemško Saldenhofen) ali »Pistrov grad«, kot se je imenoval po svojem zadnjem lastniku, se je nahajal na vzpetini nad trškim naseljem Vuzenica, od katerega so ostali neznatni sledovi in sicer nekaj obzidja ter razvaljeni renesančni obrambni stolpič.
Poglej Habsburžani in Grad Vuzenica
Grad Završje
Grad Završje (hrvaško Kaštel Završje, italijansko „Piemonte d'Istria, Pyamont ali Poymont”, nemško Pemund), je bil srednjeveški grad, ali palača v istoimenskem obzidanem mestecu na severu Istre, ki je bil pozidan že sredi 11.
Poglej Habsburžani in Grad Završje
Grad Zbelovo
Grad Zbelovo (nemško Plankenstein) se je nahajal na strmem hribu na Zbelovski gori nad reko Dravinjo in naseljem Zbelovo, jugozahodno od Poljčan.
Poglej Habsburžani in Grad Zbelovo
Grad Zelengrad
Grad Zelengrad ali Stari grad oz.
Poglej Habsburžani in Grad Zelengrad
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Habsburžani in Gradec
Graubünden
Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.
Poglej Habsburžani in Graubünden
Grebinjski Klošter
Grebinjski Klošter (nemško Stift Griffen) je utrjen kompleks z romansko in gotizirano staro župnijsko cerkvijo, ki se nahaja zahodno od Grebinja v Celovški kotlini.
Poglej Habsburžani in Grebinjski Klošter
Grof Holandski
Grb grofov Holandskih Holandski grofje so vladali grofiji Holandiji v Nizozemskih deželah med 10.
Poglej Habsburžani in Grof Holandski
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Habsburžani in Grofija Flandrija
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Habsburžani in Grofija Hainaut
Grofija Tirolska
(Poknežena) Grofija Tirolska (tudi Tirolsko) je bila cesarska državna posest Svetorimskega cesarstva ustanovljena okoli leta 1140.
Poglej Habsburžani in Grofija Tirolska
Grofija Zeeland
Grofija Zeeland je bila grofija Svetega rimskega cesarstva v Nizozemskih deželah.
Poglej Habsburžani in Grofija Zeeland
Gustav II. Adolf
Gustav II.
Poglej Habsburžani in Gustav II. Adolf
Gustav IV. Adolf Švedski
Gustav IV.
Poglej Habsburžani in Gustav IV. Adolf Švedski
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Habsburžani in Habsburška monarhija
Habsburška monarhija (razločitev)
Izraz habsburška monarhija lahko pomeni.
Poglej Habsburžani in Habsburška monarhija (razločitev)
Habsburška Nizozemska
Habsburška Nizozemska, v latinščini imenovano Belgica, je skupno ime fevdov iz obdobja renesanse v Nizozemskih deželah v lasti Habsburške hiše Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Habsburžani in Habsburška Nizozemska
Habsburška Srbija (1788–1792)
Habsburška Srbija ali Kočina krajina (srbsko Кочина крајина, Kočina krajina) je bilo srbsko ozemlje, ustanovljeno med avstrijsko-turško vojno (1788–1791) v Smederevskem sandžaku, Osmansko cesarstvo.
Poglej Habsburžani in Habsburška Srbija (1788–1792)
Hajduk
Hajduk, 1703 Slika Hajduka-Veljka pomembnega Srbskega izobčenca, ki se je boril proti okupaciji Otomanov v prvi polovici 19.stoletja. Hajduk je vrsta neregularnega vojaka pehote, ki jo najdemo v Srednji Evropi in delih Jugovzhodne Evrope od začetka 17.
Poglej Habsburžani in Hajduk
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Habsburžani in Henrik III. Francoski
Henrik III. Soteški (Helfenberg)
Henrik III.
Poglej Habsburžani in Henrik III. Soteški (Helfenberg)
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Habsburžani in Henrik IV. Francoski
Henrik IV. Goriški
Henrik IV.
Poglej Habsburžani in Henrik IV. Goriški
Henrik Koroški
Henrik Goriški, - 2.
Poglej Habsburžani in Henrik Koroški
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Habsburžani in Henrik VII. Luksemburški
Herbard VIII. Turjaški
Herbard VIII.
Poglej Habsburžani in Herbard VIII. Turjaški
Herman II. Celjski
Herman II.
Poglej Habsburžani in Herman II. Celjski
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Poglej Habsburžani in Hilderik I.
Hofburg
Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.
Poglej Habsburžani in Hofburg
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Habsburžani in Hohenzollerji
Holandija
Holandija ali Holandska je zgodovinska in kulturna dežela na zahodnem Nizozemskem.
Poglej Habsburžani in Holandija
Hreljin, Hrvaška
Hreljin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Bakar; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Habsburžani in Hreljin, Hrvaška
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Habsburžani in Hrvaška
Hugo Grotius
Hugo Grotius (tudi Huig de Groot ali Hugo de Groot), nizozemski diplomat, pravnik, književnik, politični filozof in filozof prava, * 10. april 1583, † 28. avgust 1645.
Poglej Habsburžani in Hugo Grotius
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Poglej Habsburžani in Idrija
Imenjska knjiga
Kranjsko, vložek ljubljanskega škofa za obdobje 1546-1618 Imenjska knjiga je davčna evidenca, ki so jo vodili deželni stanovi v habsburških dednih deželah, od 15.-19.
Poglej Habsburžani in Imenjska knjiga
Italijanska vojna (1542–1544)
Italijanska vojna je potekala med letoma 1542 in 1544.
Poglej Habsburžani in Italijanska vojna (1542–1544)
Italijanske vojne
Italijanske vojne je skupno ime za osem vojn, ki so se med letoma 1494 in 1559 odigrale pretežno na italijanskih tleh in ki so imele za cilj nadoblast nad evropskimi državami, oziroma dosego ravnotežja med tedanjimi velesilami.
Poglej Habsburžani in Italijanske vojne
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Habsburžani in Ivan Češki
Ivan II. Goriški
Ivan II.
Poglej Habsburžani in Ivan II. Goriški
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Poglej Habsburžani in Ivan II. Poljski
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.
Poglej Habsburžani in Ivan Zapolja
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Poglej Habsburžani in Ivana Blazna
Ivano-Frankivsk
Ivano-Frankivsk (ukrajinsko Іва́но-Франкі́вськ, rusko Ивано-Франковск poljsko Iwano-Frankiwsk ali zgodovinsko Stanisławów, v jidišu Stanislew; staro rusko ime Stanislau; nem. Stanislaw) je glavno in največje mesto Ivano-Frankivske oblasti v zahodni Ukrajini.
Poglej Habsburžani in Ivano-Frankivsk
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Habsburžani in Jagelonci
Jakob Petelin Gallus
Jakob Petelin Kranjski (latinsko Iacobus Gallus Carnilius; tudi Handl ali Händl), pozno-renesančni slovenski skladatelj, * konec julija 1550, najverjetneje Šentviška Gora ali Ribnica, † 18. julij 1591, Praga, Češka.
Poglej Habsburžani in Jakob Petelin Gallus
Jan III. Sobieski
Jan III.
Poglej Habsburžani in Jan III. Sobieski
Janez Adam II. Lihtenštajnski
Janez Adam II., od leta 1989 vladajoči lihtenštajnski knez, * 14. februar 1945, Zürich, Švica.
Poglej Habsburžani in Janez Adam II. Lihtenštajnski
Janez Habsburško-Lotarinški
Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški, rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi nadvojvoda Janez, je bil avstrijski nadvojvoda in feldmaršal * 20.
Poglej Habsburžani in Janez Habsburško-Lotarinški
Janez II. Goriški
Janez II.
Poglej Habsburžani in Janez II. Goriški
Janez Mozetič
Janez Mozetič, slovenski rimskokatoliški duhovnik in misijonar med izseljenci v Združenih državah Amerike, * 13. november 1797, Bilje, Miren - Kostanjevica, † 7. september 1863, Gorica.
Poglej Habsburžani in Janez Mozetič
Jožef Spendou
Jožef Spendou, slovenski rimskokatoliški duhovnik, teološki pisatelj in reformator avstrijskega šolstva, * 24. januar 1757, Mošnje, † 16. januar 1840, Kirnberg an der Mank.
Poglej Habsburžani in Jožef Spendou
Jonski otoki
Jonski otoki (grško Ιόνια νησιά, (Ionia nisia), tradicionalno grško Επτάνησα (Eptanisa) ali Ἑπτάνησος, (Heptanēsos), italijansko Eptaneso), kar pomeni sedem otokov) je otočje sedmih večjih otokov in več manjših otokov v Jonskem morju.Veliki splošni leksikon 9, DZS, Ljubljana, 2006 Večji otoki so.
Poglej Habsburžani in Jonski otoki
Jovan Nenad
Jovan Nenad (srbsko Јован Ненад, Jovan Nenad), znan kot Črni, je bil srbski vojaški poveljnik v službi Kraljevine Ogrske, ki je izkoristil ogrski vojaški poraz v bitki pri Mohaču leta 1526 in kasnejše spopade za ogrski prestol in v južni Panonski nižini ustanovil svojo državo.
Poglej Habsburžani in Jovan Nenad
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Habsburžani in Južna Nizozemska
Judita Habsburška
Judita Habsburška (nemško Guta) je bila žena Venčeslava II. Češkega in od leta 1285 do svoje smrti kraljica Češke in Poljske, * 13. marec 1271, Rheinfelden, vojvodina Švabska, † 21. maj 1297, Praga, Češka.
Poglej Habsburžani in Judita Habsburška
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Habsburžani in Judje
Jurij I. Rakoczi
Jurij I. Rákóczi (madžarsko I. Rákóczi György), transilvanski knez, * 8. junij 1593, Szerencs, 11. oktober 1648, Gyulafehérvár.
Poglej Habsburžani in Jurij I. Rakoczi
Jurij Khevenhüller
Jurij Khevenhüller (hrvaška izgovorjava: , napisano tudi kot Gjuro ali George Khevenhiller; 22. april 1533 - 9. september 1587) je bil koroški plemič iz dinastije Khevenhüller.
Poglej Habsburžani in Jurij Khevenhüller
Kaiservilla
Cesarjeva vila v Bad Ischlu Cesarjeva vila v Bad Ischlu (Zgornja Avstrija) je bila poletna rezidenca cesarja Franca Jožefa I. in avstrijske cesarice Elisabete Bavarske (Sisi).
Poglej Habsburžani in Kaiservilla
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Habsburžani in Kalabrija
Kanton Luzern
Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.
Poglej Habsburžani in Kanton Luzern
Kanton Schwyz
Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.
Poglej Habsburžani in Kanton Schwyz
Kanton Zürich
Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.
Poglej Habsburžani in Kanton Zürich
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Habsburžani in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Habsburžani in Karel I. Ogrski
Karel II. Avstrijski
Karel II.
Poglej Habsburžani in Karel II. Avstrijski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Habsburžani in Karel IV. Luksemburški
Karel IX. Švedski
Karel IX. (švedsko Karl IX) je bil od leta 1604 do svoje smrti leta 1611 kralj Švedske in Finske, * 4. oktober 1550, Stockholm, Švedska, † 30. oktober 1611, Nyköping, Švedska.
Poglej Habsburžani in Karel IX. Švedski
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Habsburžani in Karel V. Habsburški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Habsburžani in Karel Veliki
Kastiljski parlament
Kastiljski parlament je bil stanovska politična institucija Kastiljskega kraljestva v srednjem veku in Ancien Régime.
Poglej Habsburžani in Kastiljski parlament
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Habsburžani in Katalonija
Katarina Branković
Katarina Branković, Katarina Kantakuzina Branković ali Katarina Kantakuzin Branković ali Katarina Kantakuzen Branković, celjska grofica in kneginja, * 1418 ali 1419, † okrog 1490.
Poglej Habsburžani in Katarina Branković
Kluže
Kluže s farno cerkvijo sv. Jerneja Železniški most na stari Pontebski železnici Opuščena postaja na Pontebski železnici v Klužah. Kluže (Chiusaforte, Scluse, Klausen) je naselje in sedež istoimenske občine v nekdanji Videmski pokrajini, od 2016 del Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Habsburžani in Kluže
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Habsburžani in Kneževina Moldavija
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Habsburžani in Kneževina Transilvanija
Knezoškofija Utrecht
Knezoškofija Utrecht (1024–1528) je bila cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva v Nizozemskih deželah, v današnji Nizozemski.
Poglej Habsburžani in Knezoškofija Utrecht
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Habsburžani in Kočevje
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Habsburžani in Kobarid
Koludarc
Koludarc je majhen naseljen otok v Kvarnerskem zalivu na Hrvaškem.
Poglej Habsburžani in Koludarc
Komitat
Ogrski komitati okoli leta 1880 Komitat ali županija (– podjetje, skupina; srednjeveškolatinsko – grofija, grofstvo;;;; ali grajska župa – var.
Poglej Habsburžani in Komitat
Konrad Aufensteinski
Konrad III.
Poglej Habsburžani in Konrad Aufensteinski
Konstantinopelski sporazum (1533)
Konstantinopelski sporazum (turško İstanbul antlaşması) sta 22.
Poglej Habsburžani in Konstantinopelski sporazum (1533)
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Habsburžani in Koroška (vojvodina)
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Habsburžani in Koroška (zvezna dežela)
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Habsburžani in Koroški vojvode
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Habsburžani in Krakov
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Habsburžani in Kraljevina Češka
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Habsburžani in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Sardinija
Zemljevid Piemontsko-sardinskega kraljestva Kraljevina Sardinija je vladala na istoimenskem otoku od leta 1297 do leta 1861, ko je skupaj z ostalimi deli Italije postala Kraljevina Italija.
Poglej Habsburžani in Kraljevina Sardinija
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Habsburžani in Kraljevina Sicilija
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Poglej Habsburžani in Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Združene Nizozemske
Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.
Poglej Habsburžani in Kraljevina Združene Nizozemske
Kraljica iz Sabe obišče Salomona
Kraljica iz Sabe obišče kralja Salomona, znana tudi kot Salomon in kraljica iz Sabe Wauters, Alphonse-Jules, The Flemish School of Painting, Cassell Ltd, 1885, p. 168.
Poglej Habsburžani in Kraljica iz Sabe obišče Salomona
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Habsburžani in Kranjska krajina
Kred
Kred je naselje v Breginjskem kotu v Občini Kobarid.
Poglej Habsburžani in Kred
Krištof I. Frankopan Brinjski
Krištof I. Frankopan Brinjski ali Ozaljski (Modruš?, 1482 — Martijanec pri Ludbregu, 27. 9. 1527), je bil hrvaški plemič, iz hrvaške plemiške rodbine grofov Frankopanov.
Poglej Habsburžani in Krištof I. Frankopan Brinjski
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Habsburžani in Kučukkajnarški mir
Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut
Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut je eno od trenutnih desetih območij Unescove svetovne dediščine v Avstriji.
Poglej Habsburžani in Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut
La Scala
La Scala je znamenita operna hiša v Milanu.
Poglej Habsburžani in La Scala
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Habsburžani in Ladislav Posmrtni
Laxenburg
Laxenburg je naselje in občina v Spodnji Avstriji v okrožju Mödling v bližini Dunaja z 2859 prebivalci (stanje 1. januar 2015).
Poglej Habsburžani in Laxenburg
Lienz
Lienz je mesto v zvezni deželi Tirolski v Avstriji.
Poglej Habsburžani in Lienz
Lille
Porte de Paris Trgovinska zbornica Lille (flamsko Ryssel, nizozemsko Rijsel) je glavno mesto in občina severne francoske regije Nord -Pas-de-Calais, prefektura departmaja Nord.
Poglej Habsburžani in Lille
Liutpold III. Žovneški
Pogodba med Ulrikom in Liutpoldom III. z dne 14. maj 1262 nosi Ulrikov pečat. S to dedno pogodbo je bila ohranjena enotnost rodbinskih posesti Liutpold III.
Poglej Habsburžani in Liutpold III. Žovneški
Ljubelj
Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.
Poglej Habsburžani in Ljubelj
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Habsburžani in Ljubljana
Ljubljanska kronika
Kronološki prikaz dogajanj današnjega glavnega mesta Slovenije Ljubljane.
Poglej Habsburžani in Ljubljanska kronika
Lokovec
Lokovec je ena najdaljših in najbolj prostranih slovenskih vasi.
Poglej Habsburžani in Lokovec
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Habsburžani in Lombardija
Lovrenc Rasp
Lovrenc Bernard Avgust Rasp, baron in podmaršal v službi Habsburžanov, * 1725, Ljubljana, † 14. november 1791, Ljubljana.
Poglej Habsburžani in Lovrenc Rasp
Luče
Luče Luče so gručasto predalpsko naselje v Zgornji Savinski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.
Poglej Habsburžani in Luče
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Habsburžani in Ludvik II. Jagelo
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Habsburžani in Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik Kozjaški
Ludvik Kozjaški je bil zadnji moški predstavnik domnevno slovenskega viteškega rodu in je živel med letoma 1435 in 1476.
Poglej Habsburžani in Ludvik Kozjaški
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Habsburžani in Luksemburg
Lurnsko polje
Lega Lurnskega polja Podružnična cerkev sv. Magdalene na Lurnskem polju Spominska plošča miru v Požarnici Lurnsko polje (tudi Lurnško polje; nemško Lurnfeld) je ravnina severozahodno od Špitala na zgornjem Koroškem, ob izlivu reke Moell (arhaično slovensko Mel) v reko Dravo.
Poglej Habsburžani in Lurnsko polje
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Poglej Habsburžani in Luzern
Maasburgi
Rodbina Maasburg je bila ena od plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Habsburžani in Maasburgi
Mačva
Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.
Poglej Habsburžani in Mačva
Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem
Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem ali Madžarizacija v Prekmurju je bila uradna politika Ogrske od 2.
Poglej Habsburžani in Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Habsburžani in Madžarska
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Poglej Habsburžani in Madrid
Madridska pogodba
Madridska pogodba je skupno poimenovanje za mnogo sporazumov, dogovorov, mirovnih pogodb, konvencij, protokolov ipd.
Poglej Habsburžani in Madridska pogodba
Mahmud I.
Mahmud I. (osmansko turško محمود اول, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.
Poglej Habsburžani in Mahmud I.
Majnhard VI. Goriški
Grb rodbine Albertincev, Goriških grofov, v Ingeramovem kodeksu, 1459 Majnhard VI.
Poglej Habsburžani in Majnhard VI. Goriški
Maksimilijan Egmontski
Maksimilijan Egmontski upodobljen na spominskem zlatniku ob 450 letnici Grofije Buren Maksimilijan Egmontski, grof Burenski, Leerdamski in Lingenski, baron in gospod Eindhovenski, IJsselsteinski, Jaarsveldski, Sint-Maartensdijka in Cranendoncka (* 1509, † 24. december 1548 v Bruslju) je bil član plemiške rodbine Egmond, pa tudi nizozemski general, guverner (stadtholder) Frizije, Groningena in Overijssel ter leta 1540 generalni kapitan Nizozemske.
Poglej Habsburžani in Maksimilijan Egmontski
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Habsburžani in Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Habsburžani in Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Mehiški
Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški * 6. julij 1832, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 19. junij 1867, Santiago de Querétaro, Mehika, mlajši brat cesarja Franca Jožefa, je bil kot Maksimilijan I. Mehiški, habsburški cesar Mehike.
Poglej Habsburžani in Maksimilijan I. Mehiški
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Habsburžani in Maksimilijan II. Habsburški
Mali grad, Planina
Mali grad je srednjeveški grad blizu vhoda v Planinsko jamo.
Poglej Habsburžani in Mali grad, Planina
Margareta Avstrijska
Nadvojvodinja Margareta Avstrijska (nemško Margarete von Österreich, francosko Marguerite d'Autriche, nizozemsko Margaretha van Oostenrijk, špansko Margarita de Austria) (10. januar 1480 - 1. december 1530), princesa Asturije in savojska vojvodinja kot posledica dveh porok, je bila guvernerka Habsburške Nizozemske od leta 1507 do 1515 in spet od leta 1519 do 1530.
Poglej Habsburžani in Margareta Avstrijska
Mariano Hugo von Windisch-Graetz
knez Mariano Hugo von Windisch-Graetz, je glava avstrijske oz.
Poglej Habsburžani in Mariano Hugo von Windisch-Graetz
Marija Antoaneta
Marija Antoaneta, Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, * 2. november 1755, Dunaj, † 16. oktober 1793, Pariz.
Poglej Habsburžani in Marija Antoaneta
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Habsburžani in Marija Burgundska
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Habsburžani in Marija Terezija
Marijanski stebri in stebri Svete Trojice
Marijanski stebri so verski spomeniki, ki prikazujejo Devico Marijo na vrhu, pogosto zgrajeni v zahvalo za konec kuge (kužni stebri) ali iz katerega drugega razloga.
Poglej Habsburžani in Marijanski stebri in stebri Svete Trojice
Marijin steber, Ljubljana
Marijin steber je sveti Mariji posvečeno znamenje v obliki stebra z Marijinim kipom na vrhu, ki stoji na Levstikovem trgu pred župnijsko cerkvijo sv. Jakoba v Ljubljani.
Poglej Habsburžani in Marijin steber, Ljubljana
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Habsburžani in Matija Habsburški
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Habsburžani in Matija Korvin
Matthias Laurenz Gräff
Matthias Laurenz Gräff (znan tudi kot Matthias Laurenz Gräff Ilpenstein; rojen 19. julija 1984) je avstrijski akademski slikar, zasebni zgodovinar, politik, politični aktivist in organizator nestrankarske platforme Dialog im Kamptal iz Gars am Kamp.
Poglej Habsburžani in Matthias Laurenz Gräff
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Habsburžani in München
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej Habsburžani in Medičejci
Medičejska vila v Cafaggiolu
Medičejska vila v Cafaggiolu (italijansko Villa Medicea di Cafaggiolo) je vila v bližini toskanskega mesta Barberino di Mugello v dolini reke Sive, približno 25 kilometrov severno od Firenc v osrednji Italiji.
Poglej Habsburžani in Medičejska vila v Cafaggiolu
Mehmed IV.
Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.
Poglej Habsburžani in Mehmed IV.
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Habsburžani in Mejni grof
Mestna država
Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.
Poglej Habsburžani in Mestna država
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Poglej Habsburžani in Metlika
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Habsburžani in Milanska vojvodina
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Poglej Habsburžani in Milštatski samostan
Mircea V. Pastir
Mircea V. Pastir (romunsko Mircea Ciobanul) je bil vlaški knez, ki je z dvema prekinitvama vladal od leta 1545 do 1559, * ni znano, † 25. september 1559.
Poglej Habsburžani in Mircea V. Pastir
Mirna
Mirna je gručasto naselje z nekaj nad 1300 prebivalci ob istoimenski reki in središče Občine Mirna.
Poglej Habsburžani in Mirna
Mirna Peč
Mirna Peč je gručasto naselje na Dolenjskem in sedež Občine Mirna Peč.
Poglej Habsburžani in Mirna Peč
Mitnina
Mitnina je prometna pristojbina, ki se pobira od blaga na prehodu čez mitnico ali mitninsko postajo, ob prihodu v mesto ali odhodu iz njega ali ob prodaji na sejmu.
Poglej Habsburžani in Mitnina
Mošćenice
Mošćenice so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Mošćenička Draga; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Habsburžani in Mošćenice
Mošnje
Mošnje so vas južno od Radovljice, in sicer na nadmorski višini med 478 in 482 metri.
Poglej Habsburžani in Mošnje
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Habsburžani in Možberk
Monza
Monza (lombardsko Mùnscia; latinsko: Modestia) je mesto in občina na reki Lambro, pritoku reke Pad v deželi Lombardija v Italiji, in leži približno 15 kilometrov severo-severovzhodno od Milana.
Poglej Habsburžani in Monza
Moravice
Moravice so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Vrbovsko; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Habsburžani in Moravice
Moscon
grb rodbine Moscon Družina Moscon (tudi Mosconi, Moscone, Moschon) je bila premožna rodbina na slovenskem, ki izhaja iz severne Italije iz province Bergamo.
Poglej Habsburžani in Moscon
Mureš
Mureš (romunsko Mureș, madžarsko Maros, srbsko Мориш/Moriš) je 789 kilometrov dolga reka v vzhodni Evropi.
Poglej Habsburžani in Mureš
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Habsburžani in Mustafa III.
Naborjet - Ovčja vas
Naborjet - Ovčja vas (furlansko Malborghet e Valbrune, Malborghetto-Valbruna; Malborgeth-Wolfsbach) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Habsburžani in Naborjet - Ovčja vas
Nadžupnija Laško
Nadžupnija Laško je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Laško - Videm škofije Celje.
Poglej Habsburžani in Nadžupnija Laško
Nadžupnija Slovenske Konjice
Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Poglej Habsburžani in Nadžupnija Slovenske Konjice
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Habsburžani in Nadvojvodina Avstrija
Napad na ižanski grad
Napad na Ižanski grad je bil napad okoliških kmetov na ižanski grad, 21.
Poglej Habsburžani in Napad na ižanski grad
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Habsburžani in Neapelj
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Habsburžani in Neapeljsko kraljestvo
Nemška cesarska krona
Nemška cesarska krona (v nemščini: deutsche Kaiserkrone) je bila simbolna krona Nemškega cesarstva.
Poglej Habsburžani in Nemška cesarska krona
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Habsburžani in Nijmegen
Nikola IV. Zrinski
Lastnoročni podpis Nikole IV. Zrinskega Star portret Zrinskega s konca 16. stoletja Grof Nikola IV. Zrinski ali Nikola Šubić Zrinski (v madžarščini: Zrínyi Miklós) (Zrin, okoli 1508 - Siget, 7. september 1566), je bil hrvaški državnik in vojskovodja, eden najslavnejših velikanov hrvaške in madžarske zgodovine, član plemiške rodbine Zrinski.
Poglej Habsburžani in Nikola IV. Zrinski
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Poglej Habsburžani in Nikolaj I. Ruski
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609) je bojevanje nizozemskih provinc za osvoboditev izpod španske nadoblasti v letih 1568-1609.
Poglej Habsburžani in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemska zlata doba
Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.
Poglej Habsburžani in Nizozemska zlata doba
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Habsburžani in Nizozemske dežele
Nizozemski Cejlon
Nizozemski Cejlon (singalsko: tamilsko) je bil guvernat, ki ga je na današnji Šrilanki ustanovila Nizozemska vzhodnoindijska družba.
Poglej Habsburžani in Nizozemski Cejlon
Nizozemski imperij
Nizozemski imperij ali nizozemski kolonialni imperij je obsegal čezmorska ozemlja in trgovske postaje, ki so jih nadzorovale in upravljale nizozemske pooblaščene družbe — predvsem Nizozemska zahodnoindijska družba in Nizozemska vzhodnoindijska družba — ter nato Nizozemska republika (1581–1795) in sodobna Kraljevina Nizozemska po 1815.
Poglej Habsburžani in Nizozemski imperij
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Habsburžani in Notranja Avstrija
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Habsburžani in Novo mesto
Noyon
Noyon je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Oise regije Pikardije.
Poglej Habsburžani in Noyon
Občina Šmarje pri Jelšah
Občina Šmarje pri Jelšah je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Habsburžani in Občina Šmarje pri Jelšah
Občina Kostel
Občina Kostel je občina v južni Sloveniji, tik ob hrvaški meji.
Poglej Habsburžani in Občina Kostel
Občina Radovljica
Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.
Poglej Habsburžani in Občina Radovljica
Občina Sežana
Občina Sežana s središčem v Sežani je del Obalno-kraške regije in meri 217 km2, kar jo uvršča med večje občine v Sloveniji.
Poglej Habsburžani in Občina Sežana
Obleganje Budima (1541)
Obleganje Budima (madžarsko Buda ostroma (1541), turško Budin Kuşatması (1541)) (4. maj – 21. avgust 1541) je bilo habsburško obleganje Budima, Madžarska, ki se je končalo z osmansko osvojitvijo mesta.
Poglej Habsburžani in Obleganje Budima (1541)
Obrambni sistem Kotorja
Obrambni sistem Kotorja (italijansko Fortificazioni di Cattaro) je celosten zgodovinski utrdbeni sistem, ki je ščitil srednjeveško mesto Kotor (takrat imenovano Cattaro la veneziana), ki je vseboval obzidje, stolpe, citadele, vrata, bastijone, utrdbe, zbiralnike, grad ter pomožne zgradbe in strukture.
Poglej Habsburžani in Obrambni sistem Kotorja
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Habsburžani in Oglejski patriarhat
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Habsburžani in Ogrska
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Habsburžani in Olomuc
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Habsburžani in Ortenburžani
Ortneški grad
Ortneški ali Stari grad stoji na hribu Veliki Žrnovec v bližini Ribnice (natančneje blizu vasi Hudi Konec).
Poglej Habsburžani in Ortneški grad
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Habsburžani in Osmanska Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Habsburžani in Osmansko cesarstvo
Otok, Koroška
Otok ob Vrbskem jezeru (nemško: Maria Wörth) je občina na zgodovinsko dvojezičnem področju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Habsburžani in Otok, Koroška
Otto von Habsburg
Otto von Habsburg, avstrijsko-nemški pisatelj, publicist in politik, * 20. november 1912, Reichenau an der Rax, Avstro-Ogrska, † 4. julij 2011, Pöcking, Nemčija.
Poglej Habsburžani in Otto von Habsburg
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Habsburžani in Padova
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Habsburžani in Panslavizem
Papež Gregor XV.
Papež Gregor XV. (rojen kot Alessandro Ludovisi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 9. januar 1554, Bologna, † 8. julij 1623.
Poglej Habsburžani in Papež Gregor XV.
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Habsburžani in Papež Pij II.
Papež Pij VII.
Papež Pij VII. (rojen kot Barnaba Gregorio Chiaramonti, benediktinski) italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 14. avgust 1742 Cesena, † 20. avgust 1823 Rim, Papeška država.
Poglej Habsburžani in Papež Pij VII.
Papež Pij VIII.
| type.
Poglej Habsburžani in Papež Pij VIII.
Papež Urban VIII.
Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.
Poglej Habsburžani in Papež Urban VIII.
Patrimonialno sodišče
Patrimonialno sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem pravne zgodovine.
Poglej Habsburžani in Patrimonialno sodišče
Pavel Czigany
Pavel pl.
Poglej Habsburžani in Pavel Czigany
Pax Austriaca
Izraz pax austriaca, včasih pax habsburgica, slovensko avstrijski mir ali habsburški mir, opisuje osnovno cesarsko usmeritev Habsburžanov.
Poglej Habsburžani in Pax Austriaca
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Habsburžani in Pazin
Přemysl Orač
Přemysl Orač (češko Přemysl Oráč) je bil legendarni (mitski) mož češke legendarne (mitske) kneginje Libuše in začetnik češke vladarske dinastije Přemyslidov.
Poglej Habsburžani in Přemysl Orač
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Habsburžani in Přemyslidi
Perja vas
Farna cerkev Sv. Pavla v Perji vasi Perja vas (nem.: Ferndorf) je občina v hribovju nad Spodnjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z 2.187 prebivalci (stanje na 1. januar 2016) in vaško naselje s 651 prebivalci.
Poglej Habsburžani in Perja vas
Pfanberški grofje
Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.
Poglej Habsburžani in Pfanberški grofje
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Habsburžani in Piacenza
Pičen
Pičen je zgodovinsko srednjeveško mestece, danes pa naselje v centralni Istri, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Habsburžani in Pičen
Pierre Beaumarchais
Pierre Augustin Caron de Beaumarchais, francoski komediograf, * 24. januar 1732, Pariz, † 18. maj 1799, Pariz.
Poglej Habsburžani in Pierre Beaumarchais
Plemiška rodbina Egmond
Plemiška rodbina ali Hiša Egmont ali Egmond (francosko: Maison d'Egmond, nizozemsko: Huis Egmond) je dobila ime po nizozemskem mestu Egmond, provinca Severna Holandija, in je igrala pomembno vlogo na Nizozemskem v srednjem veku in zgodnjem novem veku.
Poglej Habsburžani in Plemiška rodbina Egmond
Požarnica, Avstrija
Središče Požarnice Požarnica (nem. Pussarnitz) je naselje na Lurnskem polju.
Poglej Habsburžani in Požarnica, Avstrija
Podložnik
Kot podložnik se je od srednjega veka do 19. stoletja označevala oseba, ki je bila podložna (podvržena) vladajočemu gospostvu.
Poglej Habsburžani in Podložnik
Poknežena grofija Goriška in Gradiška
Poknežena grofija Goriška in Gradiška (Gefürstete Grafschaft Görz und Gradis; Principesca Contea di Gorizia e Gradisca), zgodovinsko včasih okrajšano in črkovano kot »Goritz«, je bila kronska dežela Habsburžanov v Avstrijskem primorju na Jadranu, na mejnem območju današnjih Italije in Slovenije.
Poglej Habsburžani in Poknežena grofija Goriška in Gradiška
Pokrajina Gorica
Pokrajina Gorica, tudi Goriška pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so do leta 2017 sestavljale italijansko avtonomno deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Habsburžani in Pokrajina Gorica
Pokrajina Trst
Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Habsburžani in Pokrajina Trst
Pokrajina Videm
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Habsburžani in Pokrajina Videm
Pokrajine v Sloveniji
Tradicionalne pokrajine Slovenije Pokrajine v Sloveniji so različne pokrajinske enote, na katere je razdeljena Slovenija.
Poglej Habsburžani in Pokrajine v Sloveniji
Pomeni imen asteroidov: 85001–86000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 85001 do 86000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Habsburžani in Pomeni imen asteroidov: 85001–86000
Ponikva
Ponikva je urbanizirano gručasto naselje sredi Voglajnskega gričevja v Občini Šentjur.
Poglej Habsburžani in Ponikva
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Habsburžani in Portugalska
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Habsburžani in Potop (zgodovina)
Pozavna
Basovska pozavna Tenorska pozavna Basovska pozavna Pozavna (tudi trombon) je aerofono glasbilo iz skupine trobil.
Poglej Habsburžani in Pozavna
Praški grad
Praški grad je grajski kompleks v Pragi na Češkem, ki datira v 9.
Poglej Habsburžani in Praški grad
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Habsburžani in Praga
Prednja Avstrija
Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.
Poglej Habsburžani in Prednja Avstrija
Primož Trubar (pesnitev)
Primož Trubar je zgodovinska epska pesnitev Antona Aškerca, ki je bila natisnjena decembra 1904, založila pa jo je založba in tiskarna Ig.
Poglej Habsburžani in Primož Trubar (pesnitev)
Pristava nad Stično
Pristava nad Stično je zaselek v Občini Ivančna Gorica.
Poglej Habsburžani in Pristava nad Stično
Privilegium maius
Rudolf IV. Habsburški, ''Rudolfus Archidux Austriae'' z nadvojvodskim klobukom, naslikan okoli leta 1365 Privilegium maius (nemško Großer Freiheitsbrief, slovensko Veliki privilegij) je bila ponarejena srednjeveška listina, objavljena leta 1358 ali 1359 po naročilu avstrijskega vojvode Rudolfa IV.
Poglej Habsburžani in Privilegium maius
Privilegium minus
Privilegium minus (slovensko Mali privilegij) je oznaka listine, ki jo je izdal cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik I. Barbarossa 17.
Poglej Habsburžani in Privilegium minus
Prostozidarstvo
Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.
Poglej Habsburžani in Prostozidarstvo
Pruska križarska vojna
Pruska križarska vojna je bila niz križarskih pohodov rimskokatoliških križarjev v 13.
Poglej Habsburžani in Pruska križarska vojna
Prva svetovna vojna na Slovenskem
Med prvo svetovno vojno je bila vsa današnja Slovenija del Avstro-Ogrske, ki je bila ves čas (1914-1918) udeleženka vojne na strani centralnih sil.
Poglej Habsburžani in Prva svetovna vojna na Slovenskem
Prvo obleganje Dunaja
Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Osmanskega cesarstva, da osvoji habsburško prestolnico Dunaj.
Poglej Habsburžani in Prvo obleganje Dunaja
Pušja vas
Pušja vas (tudi Pušja ves; italijansko Venzone, furlansko Vençon, nemško Peuschel-dorf ali Peuschelsdorf) je vas z 1941 prebivalci (stanje september 2021) v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina na vhodu v Železno dolino (Canal del Ferro) ob prehodu iz Furlanske nižine proti Kanalski dolini.
Poglej Habsburžani in Pušja vas
Radbot Habsburški
Radbot Habsburški, Klettgauški grof, * 985, † 30. junij 1045.
Poglej Habsburžani in Radbot Habsburški
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Habsburžani in Radovljica
Rakitovec, Koper
Rakitovec je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Habsburžani in Rakitovec, Koper
Razkrižje
Razkrižje (prekmursko in) je obmejno pomursko naselje, središče občine Razkrižje.
Poglej Habsburžani in Razkrižje
Razsvetljeni absolutizem
Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.
Poglej Habsburžani in Razsvetljeni absolutizem
Red zlatega runa
Red zlatega runa Red zlatega runa (Ordre de la Toison d’Or; Orden vom Goldenen Vlies) je bil viteški red, ki ga je leta 1430 v Bruggeu ustanovil vojvoda Filip III. Burgundski, s čimer je proslavil svojo poroko s portugalsko princeso Isabelo iz Aviza.
Poglej Habsburžani in Red zlatega runa
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Habsburžani in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Habsburžani in Reka, Hrvaška
Rimske Toplice
Rimske Toplice so razpotegnjeno naselje na južnem robu Moravško-Trboveljskega podolja, ob reki Savinji, v občini Laško.
Poglej Habsburžani in Rimske Toplice
Risto Savin
Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj, * 11. julij 1859, Žalec, † 11. december 1948, Zagreb.
Poglej Habsburžani in Risto Savin
Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rodbina Habsburško-Lotarinška je bila ustanovljena leta 1736 s poroko vojvode lotarinškega Franca I. Štefana iz rodbine Châtenois (veja Vaudémont) z nadvojvodo Marijo Terezijo iz rodbine Habsburžanov.
Poglej Habsburžani in Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rodbina Schönborn
Družinski grb Schönbornov Rodbina Schönborn je ime starodavne plemiške in posredovane nekdanje suverene družine nekdanjega Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Habsburžani in Rodbina Schönborn
Rodbina Trastamara
Rodbina Trastámara je španska rodbina, ki je prišla na oblast leta 1369.
Poglej Habsburžani in Rodbina Trastamara
Ruše
Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.
Poglej Habsburžani in Ruše
Ruda, Koroška
Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Habsburžani in Ruda, Koroška
Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)
Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske (polno ime Rudolf Franz Karl Joseph), *21. avgust 1858, Laxenburg, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1889, Mayerling, Avstro-Ogrska.
Poglej Habsburžani in Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Habsburžani in Rudolf I. Habsburški
Rudolf II. Avstrijski
Rudolf II., vojvoda Avstrije in Štajerske iz rodbine Habsburžanov, * 1271; † 10.
Poglej Habsburžani in Rudolf II. Avstrijski
Rudolf IV. Habsburški
Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, vojvoda Avstrije iz rodbine Habsburžanov, * 1. november 1339, Dunaj, † 27. julij 1365, Milano.
Poglej Habsburžani in Rudolf IV. Habsburški
Rudolf Montecuccoli
grof Rudolf Ludwig Raimund Heinrich Alfons von Montecuccoli degli Erri, marchese di Polignago, avstro-ogrski mornariški častnik in admiral, * 22. februar 1843, Modena tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 16. maj 1922, Baden pri Dunaju.
Poglej Habsburžani in Rudolf Montecuccoli
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Habsburžani in Saška (volilna kneževina)
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Habsburžani in Salzburg (zvezna dežela)
Sardinci
Sardinci.
Poglej Habsburžani in Sardinci
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Poglej Habsburžani in Savinjska marka
Schönbrunn
Rimski ostanki z vodnjakom Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja.
Poglej Habsburžani in Schönbrunn
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Poglej Habsburžani in Sedemletna vojna
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Habsburžani in Sedemnajst provinc
Semeniči
Valvasor v knjigi grbov - Opus Insignium Gospodje Semenič (nemško Semenitsch, Zemenitsch, Semeniz) so slovenska plemiška družina (predstavniki nižjega plemstva), ki je izvirala iz takratne Marke Metlike (današnje Bele krajine).
Poglej Habsburžani in Semeniči
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Habsburžani in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem.
Poglej Habsburžani in Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Habsburžani in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Seznam nemških izposojenk v slovenščini
V stoletjih, med katerimi je slovenščina imela tesen stik z uradnim jezikom takratne habsburške države, nemščino, je prevzela iz tega jezika veliko izposojenk.
Poglej Habsburžani in Seznam nemških izposojenk v slovenščini
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju današnje Mestne občine Nova Gorica.
Poglej Habsburžani in Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam osebnosti iz Občine Tabor
Seznam osebnosti iz Občine Tabor vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Habsburžani in Seznam osebnosti iz Občine Tabor
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Habsburžani in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Seznam portugalskih kraljev
To je seznam portugalskih kraljev, ki so vladali od ustanovitve Portugalske kraljevine leta 1139 do depozita portugalske monarhije in nastanka Portugalske republike z revolucijo 5.
Poglej Habsburžani in Seznam portugalskih kraljev
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Habsburžani in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Habsburžani in Seznam zgodovinskih vsebin
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Habsburžani in Sicilija (dežela)
Sigismund II. Avgust
Sigismund II.
Poglej Habsburžani in Sigismund II. Avgust
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Habsburžani in Sigismund III. Poljski
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Habsburžani in Skopje
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Habsburžani in Slovaška
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Habsburžani in Slovenija
Slovenska Istra
Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.
Poglej Habsburžani in Slovenska Istra
Slovenske dežele
Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.
Poglej Habsburžani in Slovenske dežele
Slovenske fevdne prisege
Slovenske fevdne prisege (lat. Juramentum Sclauonicum) so prisežni obrazci v slovenskem jeziku, na podlagi katerih so v predjožefinski dobi prisegali slovensko govoreči plemiči in ostali prejemniki fevdov v deželah habsburške monarhije.
Poglej Habsburžani in Slovenske fevdne prisege
Solčava
Solčava je razpotegnjeno predalpsko naselje vaškega značaja, z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, v Zgornji Savinjski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.
Poglej Habsburžani in Solčava
Stanovsko-monarhični dualizem
Davčni spis celjskega vicedoma za trg Motnik, 1737 Stanovsko-monarhični dualizem je pojem, s katerim se imenuje sovladje deželnih stanov in deželnega kneza (vladarja) v habsburških dednih deželah, v obdobju od 15.-17.
Poglej Habsburžani in Stanovsko-monarhični dualizem
Stari grad Polhov Gradec
Dvorec Polhov Gradec ali spodnji grad z ruševinami starega gradu na hribu v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Stari grad Polhov Gradec (nemško Billichgrätz, Billichgriitz, Pilchgrez) (stari grad) leži na griču imenovanem Stari grad – Kalvarija nad trškim naseljem Polhov Gradec v Občini Dobrova - Polhov Gradec v osrčju Polhograjskih Dolomitov, 18 km od Ljubljane.
Poglej Habsburžani in Stari grad Polhov Gradec
Stari grad, Kamnik
Stari grad, ruševine gradu nad Kamnikom Stari grad, v srednjem veku imenovan Zgornji grad, (nemško Oberstain), stoji na strmi Krniški gori (585 m) nad mestom.
Poglej Habsburžani in Stari grad, Kamnik
Stari grad, Novo mesto
Stari grad na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Stari grad nad Otočcem Stari grad pri Otočcu (nemško Altenburg) stoji v naselju Zagradu pri Otočcu na južnem pobočju Trške gore v občini Novo mesto in je že več let v obnavljanju.
Poglej Habsburžani in Stari grad, Novo mesto
Staro mesto, Trst
Hiše v starem delu Trsta (Ulica Cavana) Tržačani imenujejo staro mesto ali kavana (po osrednjem trgu Cavana) tisti predel mesta, ki leži ob vznožju griča Svetega Justa, med Velikim trgom in ulico Svetega Mihaela.
Poglej Habsburžani in Staro mesto, Trst
Staronizozemsko slikarstvo
Staronizozemsko slikarstvo je delo umetnikov, ki so jih včasih imenovali tudi flamski primitivci in so bili aktivni na Burgundskem in Habsburškem Nizozemskem v času severne renesanse 15.
Poglej Habsburžani in Staronizozemsko slikarstvo
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Habsburžani in Staufovci
Stein am Rhein
Stein am Rhein je mesto v Švici, ob reki Ren, v kantonu Schaffhausen.
Poglej Habsburžani in Stein am Rhein
Stolnica sv. Štefana, Dunaj
Stolnica sv.
Poglej Habsburžani in Stolnica sv. Štefana, Dunaj
Straja vas
Straja vas z Dobračem Straja vas (nem.: Hohenthurn) je občina v Spodnji Ziljski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Habsburžani in Straja vas
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Habsburžani in Sulejman I.
Sveta liga (Sredozemlje)
Sveta liga je bila vojaški pakt, ki je bil sklenjen 20. maja 1571 v Rimu med krščanskimi državami.
Poglej Habsburžani in Sveta liga (Sredozemlje)
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Habsburžani in Sveto rimsko cesarstvo
Svetozar Marković
Svetozar Marković, srbski publicist, novinar, politični aktivist, literarni kritik, socialist, materialistični in socialistični filozof, revolucionar, * 21. september 1846, Zaječar, Kneževina Srbija (sedaj Srbija), † 26. februar 1875, Trst, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Habsburžani in Svetozar Marković
Tarok
Tarók je igra s kartami, ki je nastala v prvi polovici 15. stoletja v Italiji.
Poglej Habsburžani in Tarok
Târgu Mureș
Târgu Mureș (madžarsko Marosvásárhely, nemško Neumarkt am Mieresch, znan tudi po drugih imenih) je sedež okrožja Mureș na severnoosrednjem delu Romunije.
Poglej Habsburžani in Târgu Mureș
Terezin
Terezin (češko Terezín, nemško Theresienstadt) je nekdanja vojaške trdnjava s citadelo in garnizijskim mestom v občini Litoměřice, okraj Usti nad Labem, Češka republika.
Poglej Habsburžani in Terezin
Ternopil
Ternopil (Тернопіль, Тернополь), do leta 1944 znan predvsem po poljskem imenu Tarnopol, je mesto na zahodu Ukrajine, ob zgornjem toku reke Seret, 115 km vzhodno od Lvova.
Poglej Habsburžani in Ternopil
Terra d'Otranto
Terra d'Otranto ali Terra di Otranto (za Dežela Otranto) je zgodovinska in geografska regija Apulije, ki v veliki meri ustreza polotoku Salento, ki je bil starodavno del Kraljevine Sicilije in pozneje Neapeljskega kraljestva, in je postala provinca Kraljevine Dveh Sicilij.
Poglej Habsburžani in Terra d'Otranto
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Poglej Habsburžani in Terska dolina
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Habsburžani in Tevtonski viteški red
Tipana
Tipana (italijansko Taipana, furlansko Taipane) je občina v severovzhodni Italiji v Videmski pokrajini (italijanska dežela Furlanija-Julijska krajina) na meji s Slovenijo.
Poglej Habsburžani in Tipana
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Poglej Habsburžani in Tirensko morje
Tolerančni patent
Tolerančni patent je izraz za serijo predpisov, ki jih je izdal cesar Jožef II. v okviru svojih reform v Habsburški monarhiji.
Poglej Habsburžani in Tolerančni patent
Tradicija reje lipicancev
Tradicionalna reja in vzreja lipicancev obsega rejo konjev pasme lipicanec za izvajanje klasičnega dresurnega jahanja in voženj.
Poglej Habsburžani in Tradicija reje lipicancev
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Habsburžani in Transilvanija
Transilvanski Sasi
Transilvanski Sasi (nemško Siebenbürger Sachsen, transilvansko saško Siweberjer Såksen, romunsko Sași ardeleni, Sași Transilvăneni/Transilvani, madžarsko Erdélyi szászok) so prebivalci nemške narodnosti, ki so se naselili v Transilvaniji (nemško Siebenbürgen) od sredine 12.
Poglej Habsburžani in Transilvanski Sasi
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Habsburžani in Trdnjava
Trdnjava Bovške Kluže
Trdnjava danes Trdnjava danes Trdnjava Bovške Kluže (izvirno nemško Fort Flitscher Klause) je trdnjava, ki se nahaja v najožjem delu doline reke Koritnice.
Poglej Habsburžani in Trdnjava Bovške Kluže
Trenčín
Trenčin (slovaško Trenčín) je mesto na zahodu Slovaške v osrednji dolini reke Váh blizu meje s Češko in približno 120 km od Bratislave.
Poglej Habsburžani in Trenčín
Trenta
Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline.
Poglej Habsburžani in Trenta
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Habsburžani in Trento
Tri lige
Tri lige je bilo zavezništvo iz leta 1471 sestavljeno iz Lige Božje hiše, Lige desetih jurisdikcij in Sive lige, kar je sčasoma privedlo do nastanka švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Habsburžani in Tri lige
Trializem (Avstro-Ogrska)
Avstro-Ogrska okoli leta 1911 – prikaz narodnosti in notranjih političnih mej (črtkano) Trialistični predlog iz leta 1905. Henrik Hanau, Dunaj Najobči trialistični predlog, 1910, Nikola Zvonimir Bjelovučić Trialistični predlog združitve le hrvaških kronskih dežel, 1910, Ivo Pilar Trializem je bil v zgodovini Avstro-Ogrske politično gibanje, ki je poskušalo preurediti dvostranski imperij v tristranega, z ustanovitvijo hrvaške države, po statusu enake Avstriji in Madžarski, ki bi združila vse Južne Slovane, živeče v tedanji monarhiji.
Poglej Habsburžani in Trializem (Avstro-Ogrska)
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Habsburžani in Trst
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Habsburžani in Turški vpadi
Tvrtko I. Kotromanić
Štefan Tvrtko I. Kotromanić (okrog 1338 - 10. marec 1391) je bil bosanski ban od leta 1353 do 1377, zatem pa prvi bosanski kralj do leta 1391.
Poglej Habsburžani in Tvrtko I. Kotromanić
Ulrik II. Žovneški
Pečat Ulrika Žovneškega na pogodbi med Ulrikom in Liutpoldom III. Ulrik II.
Poglej Habsburžani in Ulrik II. Žovneški
Ulrik II. Vovbrški
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Ulrik II.
Poglej Habsburžani in Ulrik II. Vovbrški
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Poglej Habsburžani in Uri
Utrecht (provinca)
Utrecht, uradno Provinca Utrecht, je pokrajina Nizozemske.
Poglej Habsburžani in Utrecht (provinca)
Valoijci
Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.
Poglej Habsburžani in Valoijci
Valtellina
Panorama doline Valtellina (nemško Veltlin) je dolina v severnoitalijanski deželi Lombardiji (pokrajina Sondrio), in meji na švicarski kanton Graubünden.
Poglej Habsburžani in Valtellina
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Poglej Habsburžani in Venčeslav IV. Češki
Vespazijan I. Gonzaga
Vespazijan I. Gonzaga Colonna (rojen 6. decembra 1531 v Fondiju, umrl 26. ali 27. februarja 1591 v Sabbionetii) je bil italijanski plemič iz stranske veje družine Gonzaga iz Mantove.
Poglej Habsburžani in Vespazijan I. Gonzaga
Višegrad, Praga
Višegrad (češko Vyšehrad – zgornji grad) je zgodovinska utrdba v mestu Praga v Češki.
Poglej Habsburžani in Višegrad, Praga
Vicedomsko sodišče
Vicedomsko sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem iz pravne zgodovine.
Poglej Habsburžani in Vicedomsko sodišče
Vila d'Este
Villa d'Este je vila iz 16.
Poglej Habsburžani in Vila d'Este
Vila Pisani, Stra
Vila Pisani pri kraju Stra se nanaša na monumentalno poznobaročno podeželsko palačo, ki stoji ob kanalu Brenta (Riviera del Brenta) na Via Doge Pisani 7 v bližini mesta Stra, v Benečije v severni Italiji.
Poglej Habsburžani in Vila Pisani, Stra
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Poglej Habsburžani in Viljem I. Nemški
Viljem I. Oranski
Viljem I. Oranski, imenovan Molčeči (nizozemsko: Willem van Oranje, Willem de Zwijger), grof Nassavsko-Dillenburški, knez Oranski, * 24. april 1533, Dillenburg, † 10. julij 1584, Delft.
Poglej Habsburžani in Viljem I. Oranski
Viljem IV. Bavarski
Viljem IV.
Poglej Habsburžani in Viljem IV. Bavarski
Viljem Tell
Altdorf (Richard Kissling, 1895). Viljem Tell (Wilhelm Tell; Guillaume Tell; Guglielmo Tell) je legendarni heroj, katerega resnični (zgodovinski) obstoj je vprašljiv.
Poglej Habsburžani in Viljem Tell
Viljem Tell (opera)
Viljem Tell (fr. Guillaume Tell) je velika opera v štirih dejanjih (petih slikah) Gioacchina Rossinija.
Poglej Habsburžani in Viljem Tell (opera)
Vipava
Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje z okoli 2.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina? reka v Evropi? deltast izvir.
Poglej Habsburžani in Vipava
Visoko gospostvo Purmerland in Ilpendam
Visoko gospostvo Purmerland in Ilpendam v nizozemski provinci Holandija je bilo ozemlje, ki je obstajalo med letoma 1618 in 1923.
Poglej Habsburžani in Visoko gospostvo Purmerland in Ilpendam
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Habsburžani in Vlaška
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Habsburžani in Vladarska rodbina
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Habsburžani in Vladislav II. Ogrski
Vladislav IV. Poljski
Vladislav IV.
Poglej Habsburžani in Vladislav IV. Poljski
Vojnik
Vojnik je gručasto trško naselje z okoli 2.500 prebivalci in središče istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Habsburžani in Vojnik
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Habsburžani in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Habsburžani in Vojvodina Češka
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Habsburžani in Vojvodina Burgundija
Vojvodina Gelders
Zemljevid vojvodine Gelders leta 1350 Gelders ali Gueldres je zgodovinska grofija, kasneje vojvodina Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v Nizozemskih deželah.
Poglej Habsburžani in Vojvodina Gelders
Vojvodina Legnica
Vojvodina Legnica (poljsko Księstwo Legnickie, češko Lehnické knížectví, nemško Herzogtum Liegnitz) je bila ena od šlezijskih vojvodin.
Poglej Habsburžani in Vojvodina Legnica
Vojvodina Mantova
Vojvodska palača, Mantova Isabella d’Este, Leonardo da Vinci Vojvodina Mantova (italijansko Ducato di Mantova) je bilo območje v severni Italiji v poznem srednjem veku in v zgodnjem sodobnem obdobju.
Poglej Habsburžani in Vojvodina Mantova
Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.
Poglej Habsburžani in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Volčja Draga
Volčja Draga je vas z okoli 700 prebivalci v Občini Renče - Vogrsko, ki leži v spodnjem delu Vipavske doline v bližini reke Vipave.
Poglej Habsburžani in Volčja Draga
Volšperk
Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).
Poglej Habsburžani in Volšperk
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Habsburžani in Volilna kneževina Bavarska
Vrba na Koroškem
Pogled na Vrbsko jezero Središče Vrbe z igralnico Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in letoviški kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Habsburžani in Vrba na Koroškem
Vrlika
Vrlika je naselje in občina s statusom mesta (Grad) na Hrvaškem, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Habsburžani in Vrlika
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Habsburžani in Vroclav
Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Vzhodno Ogrsko kraljestvo (madžarsko Keleti Magyar Királyság) je sodobni izraz, ki ga zgodovinarji uporabljajo za opis kraljestva Ivana Zapolja in njegovega sina Ivana Sigismunda Zapolja.
Poglej Habsburžani in Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Wagni
Plemiška rodbina Wagen je v slovenskem prostoru postala vidna v 15. stoletju, v povezavi z gradom Bogenšperk.
Poglej Habsburžani in Wagni
Windischgrätzi
Rodbina Windischgrätz, tudi zu/von Windischgraetz, zu/von Windisch-Graetz ali zu/von Windisch-Grätz je bila ena najuglednejših plemiških rodbin habsburške monarhije.
Poglej Habsburžani in Windischgrätzi
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Habsburžani in Wittelsbachi
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.
Poglej Habsburžani in Wolfgang Amadeus Mozart
Zaporoški kozaki
Konstantin Jegorovič Makovski (1884): ''Zaporoški kozak'' Zaporoški kozaki, Zaporoška kozaška vojska ali Kozaška vojska (kozaško Військо Запорозьке, Viysʹko Zaporozʹke, ukrajinsko Військо Запорізьке, Vijsʹko Zaporizʹke, rusko Войско Запорожское, Vojsko Zaporozhskoje) ali krajše Zaporožci (ukrajinsko Запорожці, Zaporožci, rusko Запорожцы, Zaporožci, poljsko Kozacy) so bili kozaki, ki so živeli »onkraj Dneprovih brzic« (južno od Dnipra/Dnepropetrovska).
Poglej Habsburžani in Zaporoški kozaki
Zavarovalnica Generali
Zavarovalnica Generali (italijansko Assicurazioni Generali) se je od ustanovitve leta 1831 v Trstu, do danes razvila v eno izmed največjih mednarodnih zavarovalniških družb na svetu.
Poglej Habsburžani in Zavarovalnica Generali
Zelandija, Nizozemska
za dansko pokrajino/otok glej Zelandija Zelandija (v zelandskem narečju Zeêland) je najbolj zahodna in najmanj naseljena pokrajina Nizozemske.
Poglej Habsburžani in Zelandija, Nizozemska
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Poglej Habsburžani in Zgodovina Španije
Zgodovina Bosne in Hercegovine
Reliefni zemljevid današnje Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina, včasih imenovana preprosto kot Bosna, je država v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku.
Poglej Habsburžani in Zgodovina Bosne in Hercegovine
Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.
Poglej Habsburžani in Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Habsburžani in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Habsburžani in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Habsburžani in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Poglej Habsburžani in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Habsburžani in Zgodovina Slovenije
Zgodovina Ukrajine
Zastava Ukrajine Zgodovina Ukrajine zajema dogajanje na ozemlju današnje države Ukrajine od prazgodovine do danes.
Poglej Habsburžani in Zgodovina Ukrajine
Zgodovinski roman
Zgodovinski roman je daljša pripovedna proza z zgodovinsko snovjo.
Poglej Habsburžani in Zgodovinski roman
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Poglej Habsburžani in Zgornja Švabska
Zidani Most
Zídani Móst je razpotegnjeno naselje z dobrimi 200 prebivalci v Občini Laško v soteski ob izlivu reke Savinje v Savo.
Poglej Habsburžani in Zidani Most
Zrinski
Zrinski, vplivna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Habsburžani in Zrinski
11. november
11.
Poglej Habsburžani in 11. november
1218
1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Habsburžani in 1218
1273
1273 (MCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Habsburžani in 1273
1278
1278 (MCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Habsburžani in 1278
1291
1291 (MCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Habsburžani in 1291
1307
1307 (MCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Habsburžani in 1307
1313
1313 (MCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Habsburžani in 1313
1316
1316 (MCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Habsburžani in 1316
1330
1330 (MCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Habsburžani in 1330
1335
1335 (MCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Habsburžani in 1335
1348
1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Habsburžani in 1348
1352
1352 (MCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Habsburžani in 1352
1356
1356 (MCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Habsburžani in 1356
1368
1368 (MCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Habsburžani in 1368
1382
1382 (MCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Habsburžani in 1382
14. januar
14.
Poglej Habsburžani in 14. januar
1474
1474 (MCDLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Habsburžani in 1474
1491
1491 (MCDXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Habsburžani in 1491
15. november
15.
Poglej Habsburžani in 15. november
16. avgust
16.
Poglej Habsburžani in 16. avgust
18. oktober
18.
Poglej Habsburžani in 18. oktober
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Habsburžani in 1918
9. april
9.
Poglej Habsburžani in 9. april
9. julij
9.
Poglej Habsburžani in 9. julij
Prav tako znan kot Habsburg.
, Švica, Žalec, Župnija Šentrupert, Župnija Ljubljana - Sv. Peter, Župnija Osilnica, Časovni pregled zgodovine Prage, Črna na Koroškem, Črnomaljski, Črnomelj, Babenberžani, Balduin Luksemburški, Banatski Bolgari, Banska Bistrica, Barban, Barbara Zapolja, Barbo Waxensteini, Bardejov, Basel, Baumkircherjev turn, Bedřich Smetana, Belgija, Beli Manastir, Belvedere, Dunaj, Benečija, Beneška Slovenija, Beneški plebiscit, Benediktinski samostan Gornji Grad, Benediktinski samostan Osoje, Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair, Bernard Čeferin, Besançon, Bistrica na Zilji, Bitka na Moravskem polju, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Mohaču (1687), Bitka pri Petrovaradinu, Bitka za Ljubljano (1442), Bizeljsko, Bolni Habsburžani: Bolezni in počutje vladarske rodbine, Bona Sforza, Bourboni, Brandenburg (volilna kneževina), Bratislavski grad, Breže (občina), Bregenz, Breze (Avstrijska Koroška), Brindisi, Brje, Ajdovščina, Brod Moravice, Brod na Kolpi, Brugge, Bruselj, Budim, Budimpešta, Burgundska Nizozemska, Burgundski cesarski okraj, Celje, Celjska grofija, Celjski grofje, Celjsko-avstrijska vojna, Cellinijeva solnica, Cerkev sv. Jerneja, Ljubljana, Cerkev sv. Mihaela, Šmihel (Nova Gorica), Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Loka pri Mengšu, Cerkev svete Trojice miru, Świdnica, Cesarska zakladnica, Château de Coucy, Chur, Cistercijanski samostan Rein, Cognac, Dagobert Sigmund von Wurmser, Dežela, Deželna pravda, Deželni ročin, Deželni stanovi, Deželni svobodniki, Devetletna vojna, Devinski gospodje, Dialog im Kamptal, Dinastija Vasa, Ditrik II. Mariborski, Djekše, Dole na Zilji, Dolina, Trst, Donavska armada, Donja Stubica, Donski kozaki, Doroteja Bolgarska, Douai, Dravska marka, Država Tevtonskega reda, Družina Gonzaga, Družina Liechtenstein, Dunaj, Dunajski kongres, Dunajski kongres (1515), Dvigrad, Ecser, Eger, El Escorial, Emerik Thököly, Ernest Železni, Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji, Evlija Čelebi, Evropska pot zgodovinskih gledališč, Felix Austria, Felix Austria (razločitev), Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Ferdinand II. Aragonski, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand II. Tirolski, Ferdinand IV. Habsburški, Ferhad-pašina džamija, Fernando Álvarez de Toledo, Filip II. Španski, Filip III. Španski, Filip V. Španski, Finančna straža, Floris Egmontski, Franc Dominik Kalin, Franc Ferdinand, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc II. Rákóczi, Franc IV. Modenski, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Frankopani, Friderik I. Celjski, Friderik I. Habsburški, Friderik I. Pruski, Friderik III. Habsburški, Friderik V. Pfalški, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Friderik Vovbrški, Friedrich Ferdinand Avstrijski, Frizija, Furlanija, Furlanija - Julijska krajina, Gabriel Bethlen, Galli, Gazi II. Geraj, Generalski Stol, Gent, Georgenberški sporazum, Gonzagova kameja, Goriška (grofija), Goriški grofje, Gorica, Gospodje Aufensteinski, Gotthard (prelaz), Gozdna učna pot Panovec, Gračišće, Grad, Grad Ammersoyen, Grad Šabec, Grad Šenek, Grad Šoštanj, Grad Špatrjan, Grad Šterska gora, Grad Žovnek, Grad Žužemberk, Grad Čušperk, Grad Barletta, Grad Bela peč, Grad Belaj, Grad Brežice, Grad Dobra, Grad Dravograd, Grad Forhtenek, Grad Freudeneck, Grad Fridrihštajn, Grad Goričane, Grad Gornje Trušnje, Grad Gotnik, Grad Grobnik, Grad Habsburg, Grad Haut-Koenigsbourg, Grad Hošperk, Grad Kamen, Grad Kamen v Podjuni, Grad Kebelj, Grad Klana, Grad Kostel, Grad Kostrivnica, Grad Kozljak, Grad Kravjek, Grad Kršan, Grad Krško, Grad Krmin, Grad Lebek, Grad Lemberg (Lengenburg), Grad Lož, Grad Lupoglav, Grad Maribor, Grad Mehovo, Grad Miramar, Grad Mirna, Grad Momjan, Grad Motnik, Grad Muta, Grad Ojstrica, Grad Ortenburg, Grad Paz, Grad Petrapilosa, Grad Podsreda, Grad Podvin, Grad Rašpor, Grad Radeče, Grad Radlje, Grad Raka, Grad Rauterburg, Grad Ribnica, Grad Riegersburg, Grad Rihemberk, Grad Rogatec, Grad Slovenska Bistrica, Grad Sommeregg, Grad Strmec, Grad Suha, Grad Thun, Grad Tivoli, Grad Tolmin, Grad Trebnje, Grad Turn pri Preddvoru, Grad Turn pri Velenju, Grad Vajškra, Grad Višnja Gora, Grad Vipava, Grad Vivšnik, Grad Vodriž, Grad Vojnik, Grad Vovbre, Grad Vrbovec, Grad Vrhkrka, Grad Vuzenica, Grad Završje, Grad Zbelovo, Grad Zelengrad, Gradec, Graubünden, Grebinjski Klošter, Grof Holandski, Grofija Flandrija, Grofija Hainaut, Grofija Tirolska, Grofija Zeeland, Gustav II. Adolf, Gustav IV. Adolf Švedski, Habsburška monarhija, Habsburška monarhija (razločitev), Habsburška Nizozemska, Habsburška Srbija (1788–1792), Hajduk, Henrik III. Francoski, Henrik III. Soteški (Helfenberg), Henrik IV. Francoski, Henrik IV. Goriški, Henrik Koroški, Henrik VII. Luksemburški, Herbard VIII. Turjaški, Herman II. Celjski, Hilderik I., Hofburg, Hohenzollerji, Holandija, Hreljin, Hrvaška, Hrvaška, Hugo Grotius, Idrija, Imenjska knjiga, Italijanska vojna (1542–1544), Italijanske vojne, Ivan Češki, Ivan II. Goriški, Ivan II. Poljski, Ivan Zapolja, Ivana Blazna, Ivano-Frankivsk, Jagelonci, Jakob Petelin Gallus, Jan III. Sobieski, Janez Adam II. Lihtenštajnski, Janez Habsburško-Lotarinški, Janez II. Goriški, Janez Mozetič, Jožef Spendou, Jonski otoki, Jovan Nenad, Južna Nizozemska, Judita Habsburška, Judje, Jurij I. Rakoczi, Jurij Khevenhüller, Kaiservilla, Kalabrija, Kanton Luzern, Kanton Schwyz, Kanton Zürich, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karel I. Ogrski, Karel II. Avstrijski, Karel IV. Luksemburški, Karel IX. Švedski, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Kastiljski parlament, Katalonija, Katarina Branković, Kluže, Kneževina Moldavija, Kneževina Transilvanija, Knezoškofija Utrecht, Kočevje, Kobarid, Koludarc, Komitat, Konrad Aufensteinski, Konstantinopelski sporazum (1533), Koroška (vojvodina), Koroška (zvezna dežela), Koroški vojvode, Krakov, Kraljevina Češka, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Kraljevina Sardinija, Kraljevina Sicilija, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Združene Nizozemske, Kraljica iz Sabe obišče Salomona, Kranjska krajina, Kred, Krištof I. Frankopan Brinjski, Kučukkajnarški mir, Kulturna krajina Hallstatt-Dachstein/Salzkammergut, La Scala, Ladislav Posmrtni, Laxenburg, Lienz, Lille, Liutpold III. Žovneški, Ljubelj, Ljubljana, Ljubljanska kronika, Lokovec, Lombardija, Lovrenc Rasp, Luče, Ludvik II. Jagelo, Ludvik IV. Wittelsbaški, Ludvik Kozjaški, Luksemburg, Lurnsko polje, Luzern, Maasburgi, Mačva, Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem, Madžarska, Madrid, Madridska pogodba, Mahmud I., Majnhard VI. Goriški, Maksimilijan Egmontski, Maksimilijan I. Bavarski, Maksimilijan I. Habsburški, Maksimilijan I. Mehiški, Maksimilijan II. Habsburški, Mali grad, Planina, Margareta Avstrijska, Mariano Hugo von Windisch-Graetz, Marija Antoaneta, Marija Burgundska, Marija Terezija, Marijanski stebri in stebri Svete Trojice, Marijin steber, Ljubljana, Matija Habsburški, Matija Korvin, Matthias Laurenz Gräff, München, Medičejci, Medičejska vila v Cafaggiolu, Mehmed IV., Mejni grof, Mestna država, Metlika, Milanska vojvodina, Milštatski samostan, Mircea V. Pastir, Mirna, Mirna Peč, Mitnina, Mošćenice, Mošnje, Možberk, Monza, Moravice, Moscon, Mureš, Mustafa III., Naborjet - Ovčja vas, Nadžupnija Laško, Nadžupnija Slovenske Konjice, Nadvojvodina Avstrija, Napad na ižanski grad, Neapelj, Neapeljsko kraljestvo, Nemška cesarska krona, Nijmegen, Nikola IV. Zrinski, Nikolaj I. Ruski, Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609), Nizozemska zlata doba, Nizozemske dežele, Nizozemski Cejlon, Nizozemski imperij, Notranja Avstrija, Novo mesto, Noyon, Občina Šmarje pri Jelšah, Občina Kostel, Občina Radovljica, Občina Sežana, Obleganje Budima (1541), Obrambni sistem Kotorja, Oglejski patriarhat, Ogrska, Olomuc, Ortenburžani, Ortneški grad, Osmanska Ogrska, Osmansko cesarstvo, Otok, Koroška, Otto von Habsburg, Padova, Panslavizem, Papež Gregor XV., Papež Pij II., Papež Pij VII., Papež Pij VIII., Papež Urban VIII., Patrimonialno sodišče, Pavel Czigany, Pax Austriaca, Pazin, Přemysl Orač, Přemyslidi, Perja vas, Pfanberški grofje, Piacenza, Pičen, Pierre Beaumarchais, Plemiška rodbina Egmond, Požarnica, Avstrija, Podložnik, Poknežena grofija Goriška in Gradiška, Pokrajina Gorica, Pokrajina Trst, Pokrajina Videm, Pokrajine v Sloveniji, Pomeni imen asteroidov: 85001–86000, Ponikva, Portugalska, Potop (zgodovina), Pozavna, Praški grad, Praga, Prednja Avstrija, Primož Trubar (pesnitev), Pristava nad Stično, Privilegium maius, Privilegium minus, Prostozidarstvo, Pruska križarska vojna, Prva svetovna vojna na Slovenskem, Prvo obleganje Dunaja, Pušja vas, Radbot Habsburški, Radovljica, Rakitovec, Koper, Razkrižje, Razsvetljeni absolutizem, Red zlatega runa, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Reka, Hrvaška, Rimske Toplice, Risto Savin, Rodbina Habsburško-Lotarinška, Rodbina Schönborn, Rodbina Trastamara, Ruše, Ruda, Koroška, Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik), Rudolf I. Habsburški, Rudolf II. Avstrijski, Rudolf IV. Habsburški, Rudolf Montecuccoli, Saška (volilna kneževina), Salzburg (zvezna dežela), Sardinci, Savinjska marka, Schönbrunn, Sedemletna vojna, Sedemnajst provinc, Semeniči, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem, Seznam nemških izposojenk v slovenščini, Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica, Seznam osebnosti iz Občine Tabor, Seznam plemiških rodbin na Slovenskem, Seznam portugalskih kraljev, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Seznam zgodovinskih vsebin, Sicilija (dežela), Sigismund II. Avgust, Sigismund III. Poljski, Skopje, Slovaška, Slovenija, Slovenska Istra, Slovenske dežele, Slovenske fevdne prisege, Solčava, Stanovsko-monarhični dualizem, Stari grad Polhov Gradec, Stari grad, Kamnik, Stari grad, Novo mesto, Staro mesto, Trst, Staronizozemsko slikarstvo, Staufovci, Stein am Rhein, Stolnica sv. Štefana, Dunaj, Straja vas, Sulejman I., Sveta liga (Sredozemlje), Sveto rimsko cesarstvo, Svetozar Marković, Tarok, Târgu Mureș, Terezin, Ternopil, Terra d'Otranto, Terska dolina, Tevtonski viteški red, Tipana, Tirensko morje, Tolerančni patent, Tradicija reje lipicancev, Transilvanija, Transilvanski Sasi, Trdnjava, Trdnjava Bovške Kluže, Trenčín, Trenta, Trento, Tri lige, Trializem (Avstro-Ogrska), Trst, Turški vpadi, Tvrtko I. Kotromanić, Ulrik II. Žovneški, Ulrik II. Vovbrški, Uri, Utrecht (provinca), Valoijci, Valtellina, Venčeslav IV. Češki, Vespazijan I. Gonzaga, Višegrad, Praga, Vicedomsko sodišče, Vila d'Este, Vila Pisani, Stra, Viljem I. Nemški, Viljem I. Oranski, Viljem IV. Bavarski, Viljem Tell, Viljem Tell (opera), Vipava, Visoko gospostvo Purmerland in Ilpendam, Vlaška, Vladarska rodbina, Vladislav II. Ogrski, Vladislav IV. Poljski, Vojnik, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Češka, Vojvodina Burgundija, Vojvodina Gelders, Vojvodina Legnica, Vojvodina Mantova, Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija), Volčja Draga, Volšperk, Volilna kneževina Bavarska, Vrba na Koroškem, Vrlika, Vroclav, Vzhodno Ogrsko kraljestvo, Wagni, Windischgrätzi, Wittelsbachi, Wolfgang Amadeus Mozart, Zaporoški kozaki, Zavarovalnica Generali, Zelandija, Nizozemska, Zgodovina Španije, Zgodovina Bosne in Hercegovine, Zgodovina carinske službe na Slovenskem, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev, Zgodovina Slovenije, Zgodovina Ukrajine, Zgodovinski roman, Zgornja Švabska, Zidani Most, Zrinski, 11. november, 1218, 1273, 1278, 1291, 1307, 1313, 1316, 1330, 1335, 1348, 1352, 1356, 1368, 1382, 14. januar, 1474, 1491, 15. november, 16. avgust, 18. oktober, 1918, 9. april, 9. julij.