Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

HMHS Britannic

Index HMHS Britannic

HMHS Britannic (His Mayestic's Hospital Ship Britannic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik ter tretja od treh ladij iz razreda Olympic britanske družbe White Star Line.

46 odnosi: Alexander Carlisle, Archie Jewell, Arthur John Priest, Belfast, Bolniška ladja, Britannic, Britannic (film, 2000), Charles A. Bartlett, Edward J. Smith, Harland & Wolff, Herbert Haddock, HMHS, Jacques-Yves Cousteau, Joseph Bruce Ismay, Kanal Kea, Kea (otok), Olympic (razred potniških ladij), Podmorniška kampanja, Posadka ladje RMS Titanic, Potop ladje RMS Lusitania, Potop ladje RMS Titanic, Prva svetovna vojna, Reševalni čolni ladje RMS Titanic, RMMV Oceanic (nedokončana ladja), RMS Aquitania, RMS Homeric (1913), RMS Lusitania, RMS Majestic (1914), RMS Mauretania (1906), RMS Olympic, RMS Titanic, Robert Ballard, Sestrska ladja, Seznam največjih potniških ladij, Teorija zarote RMS Titanic, Thomas Andrews, Violet Jessop, White Star Line, William McMaster Murdoch, 1911, 1914, 1915, 1916, 1975, 21. november, 3. december.

Alexander Carlisle

Alexander Montgomery Carlisle, PC, britansko-irski inženir in poslovnež * 8. julij 1854 Ballyamena, Severna Irska † 6. marec 1926 London, Združeno Kraljestvo.

Novo!!: HMHS Britannic in Alexander Carlisle · Poglej več »

Archie Jewell

Archibald "Archie" Jewell, britanski mornar in pomorščak * 4. december 1888 Bude, Cornwall, Anglija † 17. april 1917 Angleški kanal.

Novo!!: HMHS Britannic in Archie Jewell · Poglej več »

Arthur John Priest

Arthur John Priest, britanski ladijski kurjač in gasilec, * 31. avgust 1887 Southampton, Anglija, † 11. februar 1937, Southampton, Anglija.

Novo!!: HMHS Britannic in Arthur John Priest · Poglej več »

Belfast

Belfast (irsko Béal Feirste, kar pomeni 'plitvina rečnega ustja') je glavno in največje mesto Severne Irske in drugo največje na irskem otoku.

Novo!!: HMHS Britannic in Belfast · Poglej več »

Bolniška ladja

prvo svetovno vojno, HMHS Britannic. HMHS Mauretania. Bolniška ladja je tip ladje, ki se uporablja kot plavajoča in mobilna bolnišnica.

Novo!!: HMHS Britannic in Bolniška ladja · Poglej več »

Britannic

Britannic je lahko.

Novo!!: HMHS Britannic in Britannic · Poglej več »

Britannic (film, 2000)

Britannic je ameriški vohunsko romantičen film iz leta 2000, ki ga je napisal in režiral Brian Trenchard-Smith.

Novo!!: HMHS Britannic in Britannic (film, 2000) · Poglej več »

Charles A. Bartlett

Charles Alfred Bartlett, britanski pomorščak, mornar, kapitan in častnik mornarice Royal Naval Reserve * 21. avgust 1868 London, Združeno Kraljestvo † 15. februar 1945 Waterloo, Združeno Kraljestvo.

Novo!!: HMHS Britannic in Charles A. Bartlett · Poglej več »

Edward J. Smith

Edward John Smith, britanski mornar, pomorščak, častnik in kapitan * 27. januar 1850, Hanley, Stafforshide, Združeno Kraljestvo † 15. april 1912, Severni Atlantik.

Novo!!: HMHS Britannic in Edward J. Smith · Poglej več »

Harland & Wolff

Titanic med gradnjo v ladjedelnici (1911). Harland & Wolff Heavy Industries ali samo H&W je ladjedelniško in težkoindustrijsko podjetje s sedežem v Belfastu, Severna Irska.

Novo!!: HMHS Britannic in Harland & Wolff · Poglej več »

Herbert Haddock

Herbert James Haddock, angleški pomorščak, mornar, častnik in kapitan, * 27. januar 1861 Rugby, Warwickshire, Združeno kraljestvo, † 4. oktober 1946 Southampton, Združeno kraljestvo.

Novo!!: HMHS Britannic in Herbert Haddock · Poglej več »

HMHS

HMHS je lahko.

Novo!!: HMHS Britannic in HMHS · Poglej več »

Jacques-Yves Cousteau

Jacques-Yves Cousteau, francoski oceanograf, raziskovalec, iznajditelj, režiser dokumentarnih filmov, * 11. junij 1910, Saint-André-de-Cubzac (Gironde), † 25. junij 1997, Pariz, Francija.

Novo!!: HMHS Britannic in Jacques-Yves Cousteau · Poglej več »

Joseph Bruce Ismay

Joseph Bruce Ismay, britanski poslovnež * 12. december 1862 Crosby, Lanchasire, Anglija † 17. oktober 1937 Mayfair, London, Anglija.

Novo!!: HMHS Britannic in Joseph Bruce Ismay · Poglej več »

Kanal Kea

Kanal Kea je morski preliv v Egejskem morju.

Novo!!: HMHS Britannic in Kanal Kea · Poglej več »

Kea (otok)

Kea, znan tudi kot Tzia (grško Τζια) in v antiki Keos (grško: Κέως, latinsko: Ceos), je grški otok pri kanalu Kea v Egejskem morju.

Novo!!: HMHS Britannic in Kea (otok) · Poglej več »

Olympic (razred potniških ladij)

Olympic je bil razred treh oceanskih linijskih ladij, ki jih je zgradil ladjedelničar Harland & Wolff ob začetku 20.

Novo!!: HMHS Britannic in Olympic (razred potniških ladij) · Poglej več »

Podmorniška kampanja

Podmorniška kampanja je bila vojaška aktivnost nemških U-podmornic v nemški mornarici, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti trgovski poti držav Antante.

Novo!!: HMHS Britannic in Podmorniška kampanja · Poglej več »

Posadka ladje RMS Titanic

Titanica. Od leve proti desni: peti častnik Harold Lowe, drugi častnik Charles Lightoller, četrti častnik Joseph Boxhall in tretji častnik Herbert Pitman, sede. Posadko ladje RMS Titanic je sestavljalo 892 ljudi, ki so potovali na krstni plovbi druge ladje iz razreda Olympic, iz Southamptona v Veliki Britaniji do New Yorka v Združenih državah Amerike.

Novo!!: HMHS Britannic in Posadka ladje RMS Titanic · Poglej več »

Potop ladje RMS Lusitania

Potop britanske potniške prekooceanske ladje RMS Lusitania se je zgodil 7. maja 1915 med prvo svetovno vojno, ko je Nemčija vodila napad svojih U-podmornic proti Združenemu Kraljestvu Kraljestvu potem, ko je ta na začetku vojne blokirala Nemčijo.

Novo!!: HMHS Britannic in Potop ladje RMS Lusitania · Poglej več »

Potop ladje RMS Titanic

RMS Titanic je potonil v severnem Atlantskem oceanu, v zgodnjih urah 15.

Novo!!: HMHS Britannic in Potop ladje RMS Titanic · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: HMHS Britannic in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Reševalni čolni ladje RMS Titanic

RMS Carpathie ob 7:15 zjutraj, 15. aprila 1912. Reševalni čolni ladje RMS Titanic so imeli ključno vlogo v nesreči med 14.

Novo!!: HMHS Britannic in Reševalni čolni ladje RMS Titanic · Poglej več »

RMMV Oceanic (nedokončana ladja)

RMMV Oceanic (Royal Mail Motor Vessel) je bila predlagana britanska potniška prekooceanska ladja za družbo White Star Line.

Novo!!: HMHS Britannic in RMMV Oceanic (nedokončana ladja) · Poglej več »

RMS Aquitania

RMS Aquitania je bila britanska oceanska linijska ladja družbe Cunard Line, v službi od leta 1914 do 1950.

Novo!!: HMHS Britannic in RMS Aquitania · Poglej več »

RMS Homeric (1913)

RMS Homeric, prvotno imenovana kot SS Columbus, je bil čezoceanski potniški parnik, zgrajen za nemško pomorsko družbo Norddeutscher Lloyd.

Novo!!: HMHS Britannic in RMS Homeric (1913) · Poglej več »

RMS Lusitania

RMS Lusitania je bila britanska oceanska linijska ladja, ki jo je 7.

Novo!!: HMHS Britannic in RMS Lusitania · Poglej več »

RMS Majestic (1914)

RMS Majestic, prvotno imenovan kot SS Bismarck, je bil čezoceanski potniški parnik, splovljen leta 1914 za nemško pomorsko družbo Hamburg America Line.

Novo!!: HMHS Britannic in RMS Majestic (1914) · Poglej več »

RMS Mauretania (1906)

RMS Mauretania je bila britanska oceanska linijska ladja, ki jo je načrtoval Leonard Peskett, zgradilo pa jo je podjetje Swan Hunter za britansko družbo Cunard Line.

Novo!!: HMHS Britannic in RMS Mauretania (1906) · Poglej več »

RMS Olympic

RMS Olympic (Royal  Mail Ship Olympic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik in prva ter vodilna ladja razreda Olympic britanske družbe White Star Line.

Novo!!: HMHS Britannic in RMS Olympic · Poglej več »

RMS Titanic

RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik, ki je potonil v severnem Atlantskem oceanu, 15.

Novo!!: HMHS Britannic in RMS Titanic · Poglej več »

Robert Ballard

Robert Duane Ballard, ameriški častnik Ameriške vojne mornarice, oceanograf in raziskovalec, * 30. junij 1942, Wichita, Kansas, ZDA Ballard je upokojen ameriški raziskovalec, ki je najbolj znan po odkritju razbitine ladje RMS Titanic leta 1985 in razbitine nemške vojaške ladje Bismarck leta 1987 ter razbitine letalonosilke USS Yorktown leta 1998, vse tri v Atlantskem oceanu.

Novo!!: HMHS Britannic in Robert Ballard · Poglej več »

Sestrska ladja

Belfastu, leta 1912. Sestrska ladja je ladja istega razreda ali skoraj enake zasnove kot druga ladja.

Novo!!: HMHS Britannic in Sestrska ladja · Poglej več »

Seznam največjih potniških ladij

Največje potniške ladje po obdobju.

Novo!!: HMHS Britannic in Seznam največjih potniških ladij · Poglej več »

Teorija zarote RMS Titanic

Ilustracija potapljanja Titanica. Potopitev britanske potniške prekooceanske ladje RMS Titanic je močno šokirala cel svet, poleg velikega ogorčenja pa so bile v zvezi z nesrečo predstavljene tudi številne teorije zarote.

Novo!!: HMHS Britannic in Teorija zarote RMS Titanic · Poglej več »

Thomas Andrews

Thomas Andrews, britanski poslovnež in inženir * 7. februar 1873 Združeno Kraljestvo † 15. april 1912 severni Atlantik.

Novo!!: HMHS Britannic in Thomas Andrews · Poglej več »

Violet Jessop

Violet Constance Jessop, irsko - argentinska plovna stevardesa in medicinska sestra * 2. oktober 1887 Bahía Blanca, Argentina † 5. maj 1971 Great Ashfield, Suffolk, Anglija.

Novo!!: HMHS Britannic in Violet Jessop · Poglej več »

White Star Line

Logotip družbe White Star Line (med letom 1934 in 1948 znana, kot Cunard White Star) je bila britanska pomorska družba.

Novo!!: HMHS Britannic in White Star Line · Poglej več »

William McMaster Murdoch

William McMaster Murdoch RNR, škotski mornar, * 28. februar 1873, Dalbeattie, Škotska, † 15. april 1912, Atlantski Ocean.

Novo!!: HMHS Britannic in William McMaster Murdoch · Poglej več »

1911

1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: HMHS Britannic in 1911 · Poglej več »

1914

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: HMHS Britannic in 1914 · Poglej več »

1915

Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: HMHS Britannic in 1915 · Poglej več »

1916

Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: HMHS Britannic in 1916 · Poglej več »

1975

1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: HMHS Britannic in 1975 · Poglej več »

21. november

21.

Novo!!: HMHS Britannic in 21. november · Poglej več »

3. december

3.

Novo!!: HMHS Britannic in 3. december · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »