Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Gulag

Index Gulag

Gulag v Molotovsku Gulag (Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.

Kazalo

  1. 71 odnosi: Aleksander Kobler, Aleksej Navalni, ČEKA, Černogorsk, Bajkalsko-amurska magistrala, Belomorsko-baltski prekop, Cerkev Vasilija blaženega, Moskva, Delovno taborišče, Denacifikacija, Destalinizacija, Diktator, Dimitrij Sergejevič Lihačov, Državna univerza v Moskvi, Erich Hartmann, France Klopčič, Gustaw Herling-Grudziński, Inteligenca (socialni sloj), Jean-Paul Sartre, Jurij Leonidovič Pjatakov, Karlo Štajner, Kazahstan, Književnost in gledališče 60. let 20. stoletja, Komunizem, Koncentracijsko taborišče, Krāslava, Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi, Krimski Tatari, Kujbiševsko jezero, Laogai, Latvija, Lavrentij Pavlovič Berija, Lidija Ruslanova, Madžarska, Marksistično-leninistični ateizem, Memorial (organizacija), Mihajlo Kravčuk, Množični poboji v komunizmu, Množični poboji zapornikov NKVD, Moskovski prekop, NKVD, Park Grūtas, Pjotr Arkadjevič Stolipin, Politična represija v Sovjetski zvezi, Politika Sovjetske zveze, Posebno taborišče NKVD št. 2, Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina, Prisilno delo, Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi, Ruska književnost, Ruski Daljni vzhod, ... Razširi indeks (21 več) »

Aleksander Kobler

Aleksander Kobler, slovenski ključavničar in politik, * 3. avgust 1889, Litija, † (?), Moskva.

Poglej Gulag in Aleksander Kobler

Aleksej Navalni

Aleksej Anatoljevič Navalni, ruski politik, pravnik in aktivist, * 4. junij 1976, Moskva, Sovjetska zveza.

Poglej Gulag in Aleksej Navalni

ČEKA

Grb ČEKE. ČEKA (rusko Всероссийская чрезвычайная комиссия по борьбе с контрреволюцией, спекуляцией и саботажем - Vserossijskaja črezvičajnaja komisija po borbé s kontrrevoljuciej, spekuljacijej i sabotažem, slovensko Izredna vseruska komisija za boj proti kontrarevoluciji, špekulacijam in sabotažam; kratica BЧК oziroma ČEKA) je bila prva sovjetska varnostno-obveščevalna služba.

Poglej Gulag in ČEKA

Černogorsk

Černogorsk je mesto v Rusiji v republiki Hakasiji.

Poglej Gulag in Černogorsk

Bajkalsko-amurska magistrala

transsibirske železnice (rdeče) Bajkalsko-amurska magistrala (BAM) (rusko Байкало-Амурская магистраль, БАМ) je neuradno ime železniške proge v vzhodni Sibiriji, ki teče med 300 in 500 km severno od transsibirske železnice.

Poglej Gulag in Bajkalsko-amurska magistrala

Belomorsko-baltski prekop

Zemljevid Belomorsko-Baltskega prekopa Belomorski-Baltski prekop v Belomorsku Belomorski-Baltski prekop (Беломо́рско–Балти́йский кана́л tudi Belomorkanal ali samo BBK) je prekop v Rusiji, ki povezuje Belo morje preko jezer Vigozero, Oneškega in Ladoškega jezera in številnih rek do Baltskega morja.

Poglej Gulag in Belomorsko-baltski prekop

Cerkev Vasilija blaženega, Moskva

Cerkev Vasilija Blaženega (rusko: собо́р Васи́лия Блаже́нного, Sobor Vasilija Blažennogo) je krščanska cerkev na Rdečem trgu v Moskvi, Rusija in velja za kulturni simbol države.

Poglej Gulag in Cerkev Vasilija blaženega, Moskva

Delovno taborišče

Delovno taborišče (nemško Arbeitslager) je podvrsta koncentracijskega taborišča, v katerem so zaporniki primorani v opravljanje prisilnega dela.

Poglej Gulag in Delovno taborišče

Denacifikacija

Denacifikacija (nemško Entnazifizierung) je naziv za skupino postopkov, ki so jih uvedli zavezniki v Nemčiji in Avstriji po drugi svetovni vojni.

Poglej Gulag in Denacifikacija

Destalinizacija

Destalinizacijo je izvedel Nikita Hruščov. Destalinizacija je bila sestavljena iz vrste političnih reform v Sovjetski zvezi po smrti dolgoletnega predsednika Josifa Stalina leta 1953 in prihodu Nikite Hruščova na oblast istega leta.

Poglej Gulag in Destalinizacija

Diktator

Kim il-sung (Severna Koreja) Iraka. Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah.

Poglej Gulag in Diktator

Dimitrij Sergejevič Lihačov

Dimitrij Sergejevič Lihačov, sovjetski (ruski) jezikoslovec, filolog, pisatelj in akademik, * 28. november 1906, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 30. september 1999, Sankt Peterburg.

Poglej Gulag in Dimitrij Sergejevič Lihačov

Državna univerza v Moskvi

Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.

Poglej Gulag in Državna univerza v Moskvi

Erich Hartmann

Erich Alfred »Bubi« Hartmann, nemški častnik, vojaški pilot in letalski as, * 19. april 1922, Weissach pri Stuttgartu, Nemčija, † 20. september 1993, Weil im Schönbuch.

Poglej Gulag in Erich Hartmann

France Klopčič

France Klopčič, slovenski revolucionar, publicist in zgodovinar, * 25. november 1903, Spittel, državna dežela Alzacija-Lorena, Nemško cesarstvo (danes: L'Hôpital, Francija), † 25. april 1986, Ljubljana.

Poglej Gulag in France Klopčič

Gustaw Herling-Grudziński

Gustaw Herling-Grudziński, poljski pisatelj, esejist, novinar, literarni kritik in vojak, * 20. maj 1919, Kielce, † 4. julij 2000, Neapelj.

Poglej Gulag in Gustaw Herling-Grudziński

Inteligenca (socialni sloj)

Inteligenca (izobraženci/izobraženstvo, razumniki/razumništvo, intelektualci) je statusni sloj, ki ga sestavljajo univerzitetno izobraženi ljudje neke družbe.

Poglej Gulag in Inteligenca (socialni sloj)

Jean-Paul Sartre

Jean-Paul Charles Aymard Sartre, običajno pisan kot Jean-Paul Sartre, francoski eksistencialistični filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik, * 21. junij 1905, † 15. april 1980.

Poglej Gulag in Jean-Paul Sartre

Jurij Leonidovič Pjatakov

Jurij Leonidovič Pjatakov, ruski komunist, * 1890, † 1937.

Poglej Gulag in Jurij Leonidovič Pjatakov

Karlo Štajner

Karlo Štajner, hrvaški publicist avstrijskega rodu, * 15. januar 1902, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 1. marec 1992, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Gulag in Karlo Štajner

Kazahstan

Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.

Poglej Gulag in Kazahstan

Književnost in gledališče 60. let 20. stoletja

Za književnost in gledališče 60. let so značilni uporništvo in napad, postavljanje ogledala družbi in iskanje ideala.

Poglej Gulag in Književnost in gledališče 60. let 20. stoletja

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Poglej Gulag in Komunizem

Koncentracijsko taborišče

Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.

Poglej Gulag in Koncentracijsko taborišče

Krāslava

Krāslava (rusko in belorusko Краслава, nemško Kreslau, poljsko Krasław, v latgalijščini Kruoslova) je mesto in upravno središče istoimenske občine, v Latgalijski pokrajini v Latviji.

Poglej Gulag in Krāslava

Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi

Zemljevid sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag, kamor so bili poslani politični nasprotniki. Človekove pravice so bile v Sovjetski zvezi zelo omejene.

Poglej Gulag in Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi

Krimski Tatari

Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.

Poglej Gulag in Krimski Tatari

Kujbiševsko jezero

Kujbiševsko jezero, včasih imenovano Samarsko jezero in neuradno imenovano Kujbiševsko morje, je akumulacijsko jezero na srednji Volgi in spodnji Kami v republikah Čuvašiji, Marij El, Tatarstan, Samarski oblasti in Uljanovski oblasti v Rusiji.

Poglej Gulag in Kujbiševsko jezero

Laogai

Laogai (poenostavljena kitajščina: 劳改; tradicionalna kitajščina: 勞改; pinyin: láogăi) je okrajšava za 劳动改造 - láodòng gǎizào, kar pomeni »reforma skozi delo«.

Poglej Gulag in Laogai

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.

Poglej Gulag in Latvija

Lavrentij Pavlovič Berija

Lavrentij Pavlovič Berija (ლავრენტი პავლეს ძე ბერია, Lavrenti Pavles dze Beria, rusko Лавре́нтий Па́влович Бе́рия), sovjetski politik in vodja NKVD, * 29. marec 1899, Merheuli pri Suhumiju, Ruski imperij, † 23. december 1953, Moskva, Sovjetska zveza.

Poglej Gulag in Lavrentij Pavlovič Berija

Lidija Ruslanova

Lidija Andrejevna Ruslanova, ruska folk pevka, * 27. oktober 1900, Černavka, Saratovska gubernija, 21. september 1973, Moskva.

Poglej Gulag in Lidija Ruslanova

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Gulag in Madžarska

Marksistično-leninistični ateizem

komunističnem manifestu. Marksistično-leninistični ateizem, znan tudi kot marksistično-leninistični znanstveni ateizem, je nereligiozen in antiklerikalni element komunistične ideologije marksizma-leninizma, uradne državne ideologije Sovjetske zveze.

Poglej Gulag in Marksistično-leninistični ateizem

Memorial (organizacija)

Memorijal je neprofitna nevladna organizacija za človekove pravice, ustanovljena v Rusiji med razpadom Sovjetske zveze za preučevanje in preučevanje kršitev človekovih pravic in drugih zločinov, storjenih pod vladavino Josifa Stalina.

Poglej Gulag in Memorial (organizacija)

Mihajlo Kravčuk

Mihajlo Pilipovič Kravčuk, ukrajinski matematik, 27. september 1892, Čovnici, Ruski imperij (sedaj Volinska oblast, Ukrajina), † 9. marec 1942, Kolima, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Gulag in Mihajlo Kravčuk

Množični poboji v komunizmu

Washingtonu D.C., posvečen v spomin vsem žrtvam komunizmaV času komunističnih režimov 20.

Poglej Gulag in Množični poboji v komunizmu

Množični poboji zapornikov NKVD

Grb NKVD Množični poboji zapornikov NKVD so bili vrsta množičnih usmrtitev političnih zapornikov, ki jih je izvajala sovjetska tajna policija NKVD, po vzhodni Evropi, predvsem na Poljskem, v Ukrajini, v baltskih državah in Besarabiji.

Poglej Gulag in Množični poboji zapornikov NKVD

Moskovski prekop

Potek prekopa z 8 zapornicami Moskovski prekop (rusko: Кана́л и́мени Москвы́; do leta 1947 imenovan tudi prekop Moskva-Volga), je prekop v Rusiji, ki povezuje reko Moskvo z reko Volgo.

Poglej Gulag in Moskovski prekop

NKVD

Grb NKVD. Ljudski komisariat za notranje zadeve (НКВД, Narodnij komissariat vnutrennih del, NKVD) je bila sovjetska varnostno-obveščevalna služba, ki je nastala z reorganizacijo GPU leta 1922.

Poglej Gulag in NKVD

Park Grūtas

Vhod v park Lenina v parku Park Grūtas je muzej na prostem v vasi Grūtas na jugu Litve, v katerem so razstavljeni ideološki ostanki iz obdobja Sovjetske zveze.

Poglej Gulag in Park Grūtas

Pjotr Arkadjevič Stolipin

Pjotr Arkadjevič Stolipin (Пётр Арка́дьевич Столы́пин), ruski državnik, 14. april (2. april) 1862, Dresden, 18. september (5. september) 1911, Kijev.

Poglej Gulag in Pjotr Arkadjevič Stolipin

Politična represija v Sovjetski zvezi

Sovjetske zveze. Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) je milijone ljudi trpelo politično represijo, ki se je začela od Leninove oktobrske revolucije leta 1917.

Poglej Gulag in Politična represija v Sovjetski zvezi

Politika Sovjetske zveze

Sovjetske zveze. Politika Sovjetske zveze je potekala v okviru zvezne enostrankarske sovjetske socialistične republike, za katero je bila značilna nadrejena vloga Komunistične partije Sovjetske zveze, edine stranke, ki jo je ustava dovolila v parlamentu.

Poglej Gulag in Politika Sovjetske zveze

Posebno taborišče NKVD št. 2

Posebno taborišče NKVD št.  2 je bilo posebno taborišče NKVD, ki se je nahajalo na mestu nekdanjega nacističnega taborišča Buchenwald.

Poglej Gulag in Posebno taborišče NKVD št. 2

Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina

Moskvi, 19. novembra 1988 Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je pripisanih sovjetskemu diktatorju Josifu Stalinu, so zelo različne.

Poglej Gulag in Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina

Prisilno delo

Vojni ujetniki pri zemeljskih delih za tovarno elektrod na Blejski Dobravi leta 1916 Prisilno delo ali obvezno delo zajema vse vrste dela ali storitev, ki zahtevajo od posameznika opravljanje dela, za katerega se ta ni prostovoljno odločil, pod grožnjo kakršnekoli kazni ali sankcije (Konvencija Mednarodne organizacije dela številka 29).

Poglej Gulag in Prisilno delo

Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi

Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi je izvajala vlada Sovjetske zveze od leta 1930 do 1952 po naročilu sovjetskega voditelja Josifa Stalina in pod vodstvom NKVD oz.

Poglej Gulag in Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi

Ruska književnost

Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.

Poglej Gulag in Ruska književnost

Ruski Daljni vzhod

Ruski Daljni vzhod (rusko Дальний Восток России) je regija v severovzhodni Aziji.

Poglej Gulag in Ruski Daljni vzhod

Ruski formalizem

Ruski formalizem je bila literarnovedna šola, nastala okrog leta 1914 kot nasprotovanje pozitivizmu in sorodnim usmeritvam v literarni vedi.

Poglej Gulag in Ruski formalizem

Sedem tisoč dni v Sibiriji

7000 dni v Sibiriji je knjiga Karla Štajnerja v kateri opisuje svoje življenje v taboriščih Sovjetske zveze.

Poglej Gulag in Sedem tisoč dni v Sibiriji

Sergej Pavlovič Koroljov

Sergej Pavlovič Koroljov, sovjetski raketni inženir in oblikovalec, Žitomir, Volinska gubernija, Ruski imperij (danes Žitomirska oblast, Ukrajina), * 12. januar (30. december 1906, ruski koledar) 1907, † 14. januar 1966, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Gulag in Sergej Pavlovič Koroljov

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Gulag in Seznam filozofskih vsebin

Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine.

Poglej Gulag in Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Sibirija

Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.

Poglej Gulag in Sibirija

Solovecki kamen, Sankt Peterburg

Solovecki kamen je spomenik žrtvam politične represije v Sovjetski zvezi in tistim, ki so se borili in se borijo za svobodo.

Poglej Gulag in Solovecki kamen, Sankt Peterburg

Solovecki samostan

Solovecki samostan (rusko Солове́цкий монасты́рь, IPA) je utrjen samostan na Soloveckih otokih v Belem morju v severni Rusiji.

Poglej Gulag in Solovecki samostan

Sovjetska lakota 1932–1933

Sovjetska lakota v letih 1932–1933 je bila lakota na glavnih žitnih območjih Sovjetske zveze, vključno z Ukrajino, Severnim Kavkazom, Volgo, Kazahstanom, Južnim Uralom in Zahodno Sibirijo.

Poglej Gulag in Sovjetska lakota 1932–1933

Sovjetski vojni zločini

Katinskem pokolu leta 1940 Sovjetski vojni zločini in zločini proti človeštvu, so bili zločini, ki jih je storila Sovjetska zveza in njene oborožene sile, od leta 1919 do razpada države leta 1991, kar vključuje dejanja, ki jih je storila Rdeča armada (pozneje imenovano sovjetska armada), kot tudi dejanja, ki jih je storila sovjetska tajna policija NKVD.

Poglej Gulag in Sovjetski vojni zločini

Stalinistična represija v Mongoliji

Stalinistična represija v Mongoliji (mongolsko: ИхХэлмэгдүүлéт, Ikh Khelmegdüülelt, "velika represija") se nanaša na 18-mesečno obdobje povečanega političnega nasilja in preganjanja v Mongolski ljudski republiki med letoma 1937 in 1939, v času stalinizma.

Poglej Gulag in Stalinistična represija v Mongoliji

Staroverstvo

Kolovrat, simbol slovanskih starovercev Svarožje roke so običajni simbol staroverstva Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja Sonce in je razširjen po vsej Evropi Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.

Poglej Gulag in Staroverstvo

Temni turizem

Tèmni turízem (tudi temačni, mračni, črni ali žalostni turizem) je bil opredeljen kot turizem, ki vključuje potovanja v kraje, ki so bili zgodovinsko povezani s smrtjo in tragedijo.

Poglej Gulag in Temni turizem

Testni poligon Semipalatinsk

Testni poligon Semipalatinsk (STS ali Semipalatinsk-21), znan tudi kot Poligon, je bil primarno testno prizorišče za jedrsko orožje Sovjetske zveze.

Poglej Gulag in Testni poligon Semipalatinsk

Velika čistka

Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.

Poglej Gulag in Velika čistka

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.

Poglej Gulag in Vladimir Lenin

Vzhodnosibirsko morje

Vzhodnosibirsko morje je robno morje Arktičnega oceana ob severovzhodni obali Rusije.

Poglej Gulag in Vzhodnosibirsko morje

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Poglej Gulag in Zgodovina Armenije

Zgodovina komunizma

komunizma Zgodovina komunizma obsega najrazličnejše ideologije in politična gibanja, ki si delijo temeljne teoretske vrednote skupnega lastništva bogastva, gospodarskega podjetja in lastnine.

Poglej Gulag in Zgodovina komunizma

1. poljska armada (ZSSR)

1.

Poglej Gulag in 1. poljska armada (ZSSR)

1929

1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Gulag in 1929

Prav tako znan kot Gulagi.

, Ruski formalizem, Sedem tisoč dni v Sibiriji, Sergej Pavlovič Koroljov, Seznam filozofskih vsebin, Seznam slovenskih besed ruskega izvora, Sibirija, Solovecki kamen, Sankt Peterburg, Solovecki samostan, Sovjetska lakota 1932–1933, Sovjetski vojni zločini, Stalinistična represija v Mongoliji, Staroverstvo, Temni turizem, Testni poligon Semipalatinsk, Velika čistka, Vladimir Lenin, Vzhodnosibirsko morje, Zgodovina Armenije, Zgodovina komunizma, 1. poljska armada (ZSSR), 1929.