Kazalo
23 odnosi: Anšan, Antične mezopotamske merske enote, Anunaki, Čevelj (dolžinska mera), Ebla, Gilgameš, Girsu, Gudejeva valja, Gutijci, Hendursaga, Ištub-Ilum, Irkalla, Kratka kronologija, Lagaš, Nanše, Ningišzida, Ninsun, Ninurta, Stare uteži in mere, Sumerija, Ur-Baba, Ur-Ningirsu, 22. stoletje pr. n. št..
Anšan
Lega Anšana v Elamskem kraljestvu Anšan (perzijsko انشان, Anšan, elamsko Anzan), sodobni Tall-i Malyan, je bil starodavno iransko mesto.
Poglej Gudea in Anšan
Antične mezopotamske merske enote
Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.
Poglej Gudea in Antične mezopotamske merske enote
Anunaki
Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št. Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.
Poglej Gudea in Anunaki
Čevelj (dolžinska mera)
Čevelj (angleška označba ft) je enota za dolžino.
Poglej Gudea in Čevelj (dolžinska mera)
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Gudea in Ebla
Gilgameš
Gilgameš, prvotno Bilgameš, je bil kralj Uruka v Mezopotamiji, ki je živel v obdobju 2800-2500 pr.
Poglej Gudea in Gilgameš
Girsu
Girsu ali Ngirsu (sumersko ĝir2-suki), sodobni Tell Tello ali Telloh v iraškem governoratu Dhi Qar, je bil antično sumersko mesto, ki je stalo 28 km severno od Lagaša.
Poglej Gudea in Girsu
Gudejeva valja
Gudejeva valja sta valja iz terakote, datirana v obdobje okoli leta 2125 pr.
Poglej Gudea in Gudejeva valja
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Poglej Gudea in Gutijci
Hendursaga
Gudee z napisom: ''"Za Hendursago, svojega gospoda, (je) Gudea, vladar Lagaša, zgradil to hišo"''.D. O. Edzard. ''The Royal inscriptions of Mesopotamia, Early periods'', vol. 3/1, Gudea and His Dynasty. Toronto, 1997, str. 117-118. Vorderasiatisches Museum, Berlin Hendursaga (sumersko 𒀭𒉺𒊕, Dḫendur-saŋ) je bil bog pravice v sumerski, babilonski in akadski mitologiji.
Poglej Gudea in Hendursaga
Ištub-Ilum
Ištub-Ilum ali Ištub-El (sumersko 𒅖𒁾𒀭, šh-dub-ilum) je bil po padcu Akadskega cesarstva od okoli 2147 do 2136 pr.
Poglej Gudea in Ištub-Ilum
Irkalla
Odtis sumerskega valjastega pečatnika, na katerem demoni galluji v podzemnem svetu mučijo boga Dumuzija Starodavni mezopotamski podzemni svet se je v sumerskem jeziku najpogosteje imenoval Kur, Irkalla, Kukku, Arali ali Kigal in v akadskem jeziku Erṣetu.
Poglej Gudea in Irkalla
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Poglej Gudea in Kratka kronologija
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Gudea in Lagaš
Nanše
Nanše (sumersko 𒀭𒀏 dNANŠE) je bila sumerska boginja, hčerka boga Enkija (bog modrosti, magije in vode) in Ninhursage (boginja zemlje in boginja mati).
Poglej Gudea in Nanše
Ningišzida
Ningišzida (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄑𒍣𒁕, dnin-g̃iš-zid-da) je bil mezopotamski bog rasti in podzemskega sveta.
Poglej Gudea in Ningišzida
Ninsun
Ninsun ali Ninsuna (dobesedno gospa divja krava) je bila sumerska boginja, najbolj znana kot mati legendarnega junaka Gilgameša in zaščitnica lagaškega kralja Gudea.
Poglej Gudea in Ninsun
Ninurta
Ninurta (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒅁, DNIN.URTA, pomen imena ni znan),Black & Green 1992, str.
Poglej Gudea in Ninurta
Stare uteži in mere
Stare merske enote so uporabljali v preteklosti, danes pa jih nadomeščamo z zakonsko dovoljenimi osnovnimi enotami, ter ostalimi enotami.
Poglej Gudea in Stare uteži in mere
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Gudea in Sumerija
Ur-Baba
Ur-Baba ali Ur-Bau (sumersko ali, služabnik boginje Bau) je bil v letih 2093-2080 pr.
Poglej Gudea in Ur-Baba
Ur-Ningirsu
Ur-Ningirsu (sumersko 𒌨𒀭𒎏𒄈𒍪, Ur-D-nin-gir-suu)Edzard, Sibylle; Edzard, Dietz Otto (1997).
Poglej Gudea in Ur-Ningirsu
22. stoletje pr. n. št.
Dvaindvajseto stoletje pr.
Poglej Gudea in 22. stoletje pr. n. št.