Kazalo
70 odnosi: Alpinizem, Žaga Rog, Čaven, Čer, Baška grapa, Baltski klif, Beringovo morje, Bistrica (pritok Save Bohinjke), Bitka za Saipan, Brestova, Džambudvipa, Delfini, Donačka gora, Dražgoška bitka, Fjord, Geografija Šrilanke, Geografija Jordanije, Golobar, Gorsko izrazoslovje, Graben (razločitev), Grad Tržan (Modruš), Greben (razločitev), Henslova utrdba, Istra, Jardang, Jezerska Kočna, Julijske Alpe, Kamenjak (Rab), Koča Giacomo di Brazza, Kornati, Kozjak (preval), Kozjak, Kaštela, Kozjak, Mislinja, Kriška gora, Krvavica (hrib), Ledinska imena, Mangartska dolina, Mangartska skupina, Merkur, Montaževa skupina, Mrzla gora, Naravni park Bucegi, Narodni park Severni Velebit, Olševa, Ordovicij, Po stopinjah Valentina Staniča, Polovnik, Preval, Primož (hrib), Ratitovec, ... Razširi indeks (20 več) »
Alpinizem
Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.
Poglej Greben in Alpinizem
Žaga Rog
Rog je poimenovanje za lokacijo v Kočevskem Rogu, kjer je med leti 1894 in 1914 deloval največji lesno predelovalni obrat na Kočevskem.
Poglej Greben in Žaga Rog
Čaven
Čaven je greben nad Vipavsko dolino.
Poglej Greben in Čaven
Čer
Čer je gmota kamenine, ki se dviga nad površino morja, jezera ali reke.
Poglej Greben in Čer
Baška grapa
Baška grapa Severna pobočja nad Baško grapo Baška grapa je okoli 30 km dolga dolina reke Bače, ki se v zgornjem delu vije v smeri severovzhod-jugozahod, v južnem delu pa preide v smer vzhod-zahod.
Poglej Greben in Baška grapa
Baltski klif
Baltski klif (estonsko Balti klint, švedsko Baltiska klinten, rusko Балтийско-Ладожский уступ, Глинт) je erozijski apnenčast klif (pečina) in breg na več otokih Baltskega morja v Estoniji v Leningrajski oblasti Rusije in na otokih Gotland in Öland na Švedskem.
Poglej Greben in Baltski klif
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Greben in Beringovo morje
Bistrica (pritok Save Bohinjke)
Bistrica je kratek, toda zelo močan desni pritok Save Bohinjke pri Bohinjski Bistrici.
Poglej Greben in Bistrica (pritok Save Bohinjke)
Bitka za Saipan
Napredovanje ameriških enot v bitki za Saipan Bitka za Saipan je bila ena izmed najpomembnejših amfibijsko-desantnih bitk druge svetovne vojne, ki se je odvijala na Pacifiku junija in julija 1944.
Poglej Greben in Bitka za Saipan
Brestova
Pristanišče Brestova in okoliške vasi. Brestova je zaselek in trajektno pristanišče na vzhodni obali Istre pod gorski grebenom Učke.
Poglej Greben in Brestova
Džambudvipa
Džambudvipa (Jambūdvipa') je sanskrtki izraz, ki pomeni celina.
Poglej Greben in Džambudvipa
Delfini
Delfini so vodni sesalci družine Delphinidae in so najbolj razširjena družina kitov.
Poglej Greben in Delfini
Donačka gora
Donačka gora (tudi Rogaška gora; 882 m n. v.) je gora v vzhodnem delu Slovenije in predstavlja zadnje odrastke Karavank, ki se zaključijo z Ivanjščico in Ravno goro na Hrvaškem.
Poglej Greben in Donačka gora
Dražgoška bitka
Dražgoška bitka je ena večjih bitk med drugo svetovno vojno v Sloveniji.
Poglej Greben in Dražgoška bitka
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Poglej Greben in Fjord
Geografija Šrilanke
Glavni otok otoške države je znan kot Šrilanka (prej imenovan Ceylon, Lanka-dvipa, Simhala-dvipa, itd.), je južnoazijski otok v Indijskem oceanu, jugovzhodno od Indijske podceline, na strateški lokaciji blizu glavnih pomorskih poti v Indijskem oceanu.
Poglej Greben in Geografija Šrilanke
Geografija Jordanije
Jordanija geografsko leži v jugozahodni Aziji, južno od Sirije, zahodno od Iraka, severozahodno od Saudove Arabije ter vzhodno od Izraela in Zahodnega brega; politično se to območje imenuje tako Zahodni kot tudi Srednji ali Bližnji vzhod.
Poglej Greben in Geografija Jordanije
Golobar
Golobar je okoli 1200 mnm visok hrib z istoimensko planino nad vasico Kal - Koritnica v Bovški kotlini nad levim bregom Soče.
Poglej Greben in Golobar
Gorsko izrazoslovje
Ta stran opisuje nekatere izraze, povezane z alpinizmom.
Poglej Greben in Gorsko izrazoslovje
Graben (razločitev)
Graben je toponim oz.
Poglej Greben in Graben (razločitev)
Grad Tržan (Modruš)
Grad Tržan (izgovorjava: ; ali Utvrda Tržan) je ruševina srednjeveškega gradu nad vasjo Modruš v severnem delu zgodovinske Like v osrednji Hrvaški.
Poglej Greben in Grad Tržan (Modruš)
Greben (razločitev)
Greben je lahko.
Poglej Greben in Greben (razločitev)
Henslova utrdba
Henslova utrdba (Fort Hensel) pri Naborjetu (Malborgeth, Malborghetto) je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so varovale dostop do Trbiža in naprej v središče Avstrije.
Poglej Greben in Henslova utrdba
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Greben in Istra
Jardang
Meadow, Teksas Jardang je oster greben, kakršnega najdemo v puščavah, kjer stalno pihajo vetrovi v eno smer in nosijo večje količine abrazivnega sredstva (v tem primeru peska).
Poglej Greben in Jardang
Jezerska Kočna
Zaplate Jezerska Kočna, pogosto imenovana le Kočna, (2540 m) je druga najvišja gora v Kamniško-Savinjskih Alpah in najzahodnejša gora osrednjih Grintovcev.
Poglej Greben in Jezerska Kočna
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Greben in Julijske Alpe
Kamenjak (Rab)
Kamenjak, pogosto imenovan tudi Straža, je s 408 m nadmorske višine najvišja točka 19 km dolgega grebena na vzhodnem delu otoka Rab.
Poglej Greben in Kamenjak (Rab)
Koča Giacomo di Brazza
Koča Giacomo di Brazza Koča Giacomo di Brazza je manjša planinska postojanka v zahodnem italijanskem delu Julijskih Alp, imenovana po začetniku odkrivanj pristopov na vrhove v montaževi skupini.
Poglej Greben in Koča Giacomo di Brazza
Kornati
Pogled na del Kornatov Kornati, tudi Kornatski otóki, so skupina 125 otokov, otočkov in morskih podvodnih grebenov v Zadarskem arhipelagu.
Poglej Greben in Kornati
Kozjak (preval)
Kozjak (658 mnm) je cestni prelaz med Gorenjsko in Štajersko.
Poglej Greben in Kozjak (preval)
Kozjak, Kaštela
Kozjak-vzhodni del Kozjak je gorski greben nad mestom Kaštela (Hrvaška).
Poglej Greben in Kozjak, Kaštela
Kozjak, Mislinja
Kozjak je naselje v Občini Mislinja.
Poglej Greben in Kozjak, Mislinja
Kriška gora
Kriška gora (staro ime Gojška planina, po kraju Gozd - narečno Gojzd), Tržičanom znana tudi kot Kokovnica) je dobrih 5 kilometrov dolg greben, ki se razprostira vzhodno od Tržiča, zahodno od Storžiča, južno od Košute in severno od Golnika ter Udin boršta. Greben predstavlja zahodni del Storžiškega pogorja, enega od treh delov Kamniško-Savinjskih Alp.
Poglej Greben in Kriška gora
Krvavica (hrib)
Krvavica (909 m) v Spodnji Savinjski dolini je značilen in slikovit 1 km dolg ter 0,5 km širok čok trše kamnine triasnega apnenca, obdan z erozijsko manj odpornimi triasnimi dolomiti in tufnimi skrilavci na jugu ter krednimi glinastimi skrilavci in oligocenskimi kamninami na severu.
Poglej Greben in Krvavica (hrib)
Ledinska imena
Ledinska imena, mikrotoponimi ali terenska imena so nenaselbinska zemljepisna imena.
Poglej Greben in Ledinska imena
Mangartska dolina
Mangartska dolina je dolina v Zahodnih Julijskih Alpah v Italiji.
Poglej Greben in Mangartska dolina
Mangartska skupina
Mangartska skupina je greben v Zahodnih Julijskih Alpah, po katerem poteka državna meja z Italijo Greben, ki tvori gorsko skupino Mangarta se prične na prelazu Predel in poteka proti vzhodu čez vrh Mangarta do roba nad Mangartsko dolino, kjer se zlije z grebenom Ponc.
Poglej Greben in Mangartska skupina
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Greben in Merkur
Montaževa skupina
Montaževa skupina je del Zahodnih Julijskih Alp.
Poglej Greben in Montaževa skupina
Mrzla gora
Mrzla gora je 2203 m visoka gora v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Poglej Greben in Mrzla gora
Naravni park Bucegi
Naravni park Bucegi (romunsko Parcul Natural Bucegi) je zaščiteno območje (kategorija naravnega parka V po IUCN) v upravnih okrožjih Brașov, Dambovița in Prahova v Romuniji.
Poglej Greben in Naravni park Bucegi
Narodni park Severni Velebit
Kamniti skladi Severnega Velebita Narodni park Severni Velebit (hrv. Nacionalni park Sjeverni Velebit) je narodni park, ki leži na gorskem grebenu Velebita (Hrvaška).
Poglej Greben in Narodni park Severni Velebit
Olševa
Olševa (nemško Olschewa) je grebenska gora v vzhodnih Mežiško-Solčavskih Karavankah ob meji z Avstrijo.
Poglej Greben in Olševa
Ordovicij
Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.
Poglej Greben in Ordovicij
Po stopinjah Valentina Staniča
Pohodna pot Po stopinjah Valentina Staniča je nastala v spomin slovenskemu duhovniku, alpinistu, pesniku, pisatelju, prevajalcu in učitelju, Valentinu Staniču, ki je obiskoval hrib Sv.
Poglej Greben in Po stopinjah Valentina Staniča
Polovnik
Polovnik je gorski greben v zahodnem delu Krnske skupine okoli katerega naredi reka Soča veliko koleno.
Poglej Greben in Polovnik
Preval
Preval, tudi sedlo, je najnižji del gorskega slemena med posameznimi vrhovi in grebeni.
Poglej Greben in Preval
Primož (hrib)
Primož (izgovarjava.
Poglej Greben in Primož (hrib)
Ratitovec
Ratitovec je nadaljevanje grebena Spodnjih Bohinjskih gora, od katerega ga loči Bohinjsko sedlo blizu Soriške planine, in doseže najvišjo točko v vrhovih Gladkega vrha 1666 mnm in Altemaverja 1678 mnm.
Poglej Greben in Ratitovec
Reliefne oblike
Reliéfne oblíke so posamezne vzpetine, kotline in ravnine na zemeljskem površju.
Poglej Greben in Reliefne oblike
Remšendol
Remšendol je dolina v Zahodnih Julijskih Alpah v Italiji.
Poglej Greben in Remšendol
Reovačka greda
Reovačka greda je greben Orjena, ki se nahaja v Krivošiji v jugozahodni Črni gori in ločuje planoto Bijela gora od preostalega pogorja.
Poglej Greben in Reovačka greda
Ribniška koča
Ribniška koča je najvišje ležeča planinska postojanka na Pohorju.
Poglej Greben in Ribniška koča
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Poglej Greben in Rudarstvo
Seznam naseljenih otokov na Hrvaškem
250px Hvar, na otoku Hvar Plaža na Braču Kornatski otoki Gozd na Visu Vinograd na Visu Kraške goličave na Rabu Pašman Seznam naseljenih otokov na Hrvaškem je razporejen po številu prebivalcev na dan 31.
Poglej Greben in Seznam naseljenih otokov na Hrvaškem
Slivnica (vzpetina)
Slivnica je greben, ki se nahaja na vzhodni strani Cerkniškega jezera nad naseljem Cerknica.
Poglej Greben in Slivnica (vzpetina)
Smrekovško pogorje
Vrh Komna (1684 m), najvišji vrh Smrekovškega pogorja. Smrekovško pogorje leži na severovzhodnem območju Kamniško-Savinjskih Alp.
Poglej Greben in Smrekovško pogorje
Snježnik
Snježnik je 1506 metrov visoka gora na Hrvaškem.
Poglej Greben in Snježnik
Stol, Karavanke
Stòl (tudi Veliki Stol, nemško Hochstuhl) je gora, ki z 2236 metri predstavlja najvišji vrh Karavank.
Poglej Greben in Stol, Karavanke
Televrina
Televrina je vrh grebena Osoršćica na otoku Lošinj (Hrvaška).
Poglej Greben in Televrina
Triglavski dom na Kredarici
Otvoritev koče leta 1896,(Jakob Aljaž sedi pod dimnikom) Triglavski dom na Kredarici (2515 metrov) je najvišja slovenska planinska postojanka in najvišja slovenska meteorološka postaja.
Poglej Greben in Triglavski dom na Kredarici
Učka
Učka (ital. Monte Maggiore) je okrog 20 km dolg, ozek gorski greben nad vzhodno istrsko obalo in Reškim zalivom (Hrvaška).
Poglej Greben in Učka
Velebit
Pogled na Velebit z morja Velebit je gorski greben v Jadranskem primorju na Hrvaškem.
Poglej Greben in Velebit
Velebitski kanal
Pogled na severni del Velebitskega kanala Velebitski kanal je okoli 90 km dolga ožina v Jadranu.
Poglej Greben in Velebitski kanal
Viševa skupina
Skupina Viša z vrha Rombona, južna stran Viševa skupina je del Zahodnih Julijskih Alp.
Poglej Greben in Viševa skupina
Zabuš
Zabuš, (italijansko Monte Zabus) 2244 mnm in Curtissons (2240 mnm), sta vrhova v Montaževi skupini.
Poglej Greben in Zabuš
Zahodni del Mangartske skupine
Zahodni del Mangartske skupine je topografsko zapletena veriga grebenov, ki se onstran prevala Čez Jezik razcepi v več vej, ki oklepajo številne krnice in doline.
Poglej Greben in Zahodni del Mangartske skupine
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Greben in 1914
9. november
9.
Poglej Greben in 9. november