Kazalo
72 odnosi: Akcija (fizika), Astronomska enota, Astronomska konstanta, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Carl Friedrich Gauss, Coulombov zakon, Eddingtonova meja, Einsteinov obroč, Einsteinova konstanta, Einsteinove enačbe polja, Fizikalna konstanta, Fridmanovi enačbi, G, Gaussov gravitacijski zakon, Gaussova gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Gravitacijsko polje, Henry Cavendish, Janez Strnad, John Henry Poynting, John Michell, Kapa (črka), Keplerjevi zakoni, Konstanta fine strukture, Kozmološka konstanta, Kvantna gravitacija, Leto, Luna, Machovsko načelo, Mala in velika polos, Marie Alfred Cornu, Masa, Naravne enote, Negotovost, Paul Gerber, Peta sila, Planckov čas, Planckov sistem enot, Planckov tlak, Planckov tok, Planckova dolžina, Planckova energija, Planckova gibalna količina, Planckova gostota, Planckova krožna frekvenca, Planckova masa, Planckova moč, Planckova napetost, Planckova sila, ... Razširi indeks (22 več) »
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Gravitacijska konstanta in Akcija (fizika)
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Gravitacijska konstanta in Astronomska enota
Astronomska konstanta
Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.
Poglej Gravitacijska konstanta in Astronomska konstanta
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Gravitacijska konstanta in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Gravitacijska konstanta in Črna luknja
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Gravitacijska konstanta in Carl Friedrich Gauss
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Gravitacijska konstanta in Coulombov zakon
Eddingtonova meja
Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.
Poglej Gravitacijska konstanta in Eddingtonova meja
Einsteinov obroč
Einsteinov obróč (tudi Hvolsonov obróč) je v astronomiji pojav v katerem dobimo sliko izvora (galaksija, zvezda) v obliki obroča.
Poglej Gravitacijska konstanta in Einsteinov obroč
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov.
Poglej Gravitacijska konstanta in Einsteinova konstanta
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Poglej Gravitacijska konstanta in Einsteinove enačbe polja
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Gravitacijska konstanta in Fizikalna konstanta
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Poglej Gravitacijska konstanta in Fridmanovi enačbi
G
G g G je osma črka slovenske abecede.
Poglej Gravitacijska konstanta in G
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Poglej Gravitacijska konstanta in Gaussov gravitacijski zakon
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Poglej Gravitacijska konstanta in Gaussova gravitacijska konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Poglej Gravitacijska konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Gravitacijska konstanta in Gravitacijsko polje
Henry Cavendish
1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.
Poglej Gravitacijska konstanta in Henry Cavendish
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Poglej Gravitacijska konstanta in Janez Strnad
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Poglej Gravitacijska konstanta in John Henry Poynting
John Michell
John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.
Poglej Gravitacijska konstanta in John Michell
Kapa (črka)
Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.
Poglej Gravitacijska konstanta in Kapa (črka)
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Gravitacijska konstanta in Keplerjevi zakoni
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Gravitacijska konstanta in Konstanta fine strukture
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.
Poglej Gravitacijska konstanta in Kozmološka konstanta
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Gravitacijska konstanta in Kvantna gravitacija
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Gravitacijska konstanta in Leto
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Gravitacijska konstanta in Luna
Machovsko načelo
Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.
Poglej Gravitacijska konstanta in Machovsko načelo
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Poglej Gravitacijska konstanta in Mala in velika polos
Marie Alfred Cornu
Marie Alfred Cornu, francoski fizik, * 6. marec 1841, Orléans, Francija, † 12. april 1902, Romorantin, Francija.
Poglej Gravitacijska konstanta in Marie Alfred Cornu
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Gravitacijska konstanta in Masa
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Poglej Gravitacijska konstanta in Naravne enote
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Poglej Gravitacijska konstanta in Negotovost
Paul Gerber
Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.
Poglej Gravitacijska konstanta in Paul Gerber
Peta sila
Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.
Poglej Gravitacijska konstanta in Peta sila
Planckov čas
Planckov čas (oznaka t_\) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 s. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckov čas
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckov sistem enot
Planckov tlak
Planckov tlak (oznaka p_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckov tlak
Planckov tok
1 - vodnika, Fp - Planckova sila, lp - Planckova dolžina, Ip - Planckov tok. Planckov električni tok (oznaka I_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckov tok
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckova dolžina
Planckova energija
Planckova energija (oznaka E_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckova energija
Planckova gibalna količina
Planckova gibalna količina (oznaka G_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckova gibalna količina
Planckova gostota
Planckova gostota (oznaka \rho_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckova gostota
Planckova krožna frekvenca
Planckova krožna frekvenca (oznaka \omega_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckova krožna frekvenca
Planckova masa
Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckova masa
Planckova moč
Planckova moč (oznaka P_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckova moč
Planckova napetost
Planckova električna napetost (oznaka U_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckova napetost
Planckova sila
Planckova sila (oznaka F_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckova sila
Planckova temperatura
Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).
Poglej Gravitacijska konstanta in Planckova temperatura
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Gravitacijska konstanta in Potencialna energija
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Poglej Gravitacijska konstanta in Površinska težnost
Problem obzorja
kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.
Poglej Gravitacijska konstanta in Problem obzorja
Robert Henry Dicke
Robert Henry »Bob« Dicke, ameriški fizik, astrofizik in kozmolog, * 6. maj 1916, St. Louis, Misuri, ZDA, † 4. marec 1997, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Gravitacijska konstanta in Robert Henry Dicke
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.
Poglej Gravitacijska konstanta in Schwarzschildov polmer
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Gravitacijska konstanta in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah
Nekatere fizikalne konstante se imenujejo po znanstvenikih.
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Poglej Gravitacijska konstanta in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej Gravitacijska konstanta in Sistem enot CGS
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Poglej Gravitacijska konstanta in Sistem geometriziranih enot
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Gravitacijska konstanta in Sončeva masa
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Gravitacijska konstanta in Splošni gravitacijski zakon
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Gravitacijska konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Gravitacijska konstanta in Težni pospešek
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Gravitacijska konstanta in Težnost
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.
Poglej Gravitacijska konstanta in Tirna hitrost
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Gravitacijska konstanta in Ubežna hitrost
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Poglej Gravitacijska konstanta in Virialni izrek
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.
Poglej Gravitacijska konstanta in Vozelna precesija
253 Matilda
253 Matilda (mednarodno ime 253 Mathilde) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Gravitacijska konstanta in 253 Matilda
Prav tako znan kot Newtonova gravitacijska konstanta, Newtonova konstanta, Splošna gravitacijska konstanta, Veliki G.