Kazalo
87 odnosi: Abstraktni politop, Arhimedski graf, Avtomorfizem, Avtomorfizem grafa, Biggs-Smithov graf, Brodnikov problem, Celoštevilski graf, Ciklični graf, Collatzeva domneva, Coxeter-Dinkinov diagram, Dejterov graf, Dijkstrov algoritem, Diskretna matematika, Dodekaedrski graf, Dragan Marušič, Drevo (teorija grafov), Drevo igre, Dvodelni graf, Erdős-Gyárfásova domneva, Feynmanov graf, Folkmanov graf, Geografski informacijski sistem, Graf, Graf (matematika), Graf prisekanega tetraedra, Grafikon kvantilov, Hamiltonova pot, Heawoodov graf, Hedetniemijeva domneva, Hipergraf, Hipohamiltonov graf, Hoffman-Singletonov graf, Ikozaedrski graf, Incidenčna matrika, Izolirana točka, Izomorfizem grafov, James Joseph Sylvester, Jure Leskovec, Karakteristična funkcija, Karakteristični polinom (linearna algebra), Kletka (teorija grafov), Kockin graf, Kromatično število, Kubični graf, Kubooktaedrski graf, Kvartični graf, Laplaceova matrika, Larry Page, Ljubljanski graf, Matrika razdalj, ... Razširi indeks (37 več) »
Abstraktni politop
Kot abstraktni politopi so vsi prikazani štirikotniki enaki. Abstraktni politop je v matematiki struktura – algebrska delno urejena množica, ki se obravnava kot kombinatorična oblika običajnega politopa, če se zanemari mnogo njegovih geometrijskih značilnosti kot so koti, dolžine robov itd.
Poglej Graf (matematika) in Abstraktni politop
Arhimedski graf
Arhimedski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet arhimedskega telesa.
Poglej Graf (matematika) in Arhimedski graf
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Poglej Graf (matematika) in Avtomorfizem
Avtomorfizem grafa
Avtomorfízem gráfa je v teoriji grafov oblika simetrije pri kateri se graf preslika vase in pri čemer se med njegovimi točkami ohranjajo enake povezave.
Poglej Graf (matematika) in Avtomorfizem grafa
Biggs-Smithov graf
Biggs-Smithov graf je v teoriji grafov neusmerjeni regularni graf stopnje 3 s 102 točkama in 153 povezavami.
Poglej Graf (matematika) in Biggs-Smithov graf
Brodnikov problem
Brodníkov problém je znan problem iz teorije grafov in uganka.
Poglej Graf (matematika) in Brodnikov problem
Celoštevilski graf
Celoštevilski graf (tudi integralni graf) je v teoriji grafov graf katerega spekter je v celoti sestavljen iz celih števil.
Poglej Graf (matematika) in Celoštevilski graf
Ciklični graf
Ciklični graf (oznaka C_n \, za graf z n \, točkami) je v teoriji grafov graf, ki ga sestavlja samo en cikel.
Poglej Graf (matematika) in Ciklični graf
Collatzeva domneva
Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.
Poglej Graf (matematika) in Collatzeva domneva
Coxeter-Dinkinov diagram
Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne končne Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne afine Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinov diagram (tudi Coxeterjev diagram ali Coxeterjev graf) je graf, ki ima s številkami označene stranice (imenujejo se veje) s katerimi se prikaže prostorske odnose med zbirko zrcal oziroma odbojnih hiperravnin.
Poglej Graf (matematika) in Coxeter-Dinkinov diagram
Dejterov graf
Dejterov graf je v teoriji grafov neusmerjeni 6-regularni graf s 112 točkami in 336 povezavami.
Poglej Graf (matematika) in Dejterov graf
Dijkstrov algoritem
Dijkstrov algoritem ali drevo najkrajših poti se uporablja za iskanje drevesa najkrajših poti.
Poglej Graf (matematika) in Dijkstrov algoritem
Diskretna matematika
Diskretna matematika je področje matematike, ki proučuje diskretne strukture.
Poglej Graf (matematika) in Diskretna matematika
Dodekaedrski graf
Dodekaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov dodekaedra.
Poglej Graf (matematika) in Dodekaedrski graf
Dragan Marušič
Dragan Marušič, slovenski matematik, * 1. maj 1953.
Poglej Graf (matematika) in Dragan Marušič
Drevo (teorija grafov)
Bethejeva mreža je vrsta drevesa Drevo je v matematiki (teoriji grafov) graf v katerem sta poljubni dve točki povezani s točno eno enostavno potjo.
Poglej Graf (matematika) in Drevo (teorija grafov)
Drevo igre
Drevo igre je v matematiki pojem, ki se nanaša na usmerjene grafe, kjer točke predstavljajo postavitve v igri, povezave pa poteze.
Poglej Graf (matematika) in Drevo igre
Dvodelni graf
Zgled dvodelnega grafa. Dvodelni graf (tudi bipartitni graf ali bigraf) je v teoriji grafov graf, ki se mu lahko točke razdeli v dve disjunktni množici U \, in V \, tako, da vsaka povezava povezuje točko iz množice U \, s točko v množici V \, (tudi obratno velja: vsaka povezava povezuje tudi točko iz V \, s točko v U \).
Poglej Graf (matematika) in Dvodelni graf
Erdős-Gyárfásova domneva
Markströmov kubični ravninski graf na 24-ih točkah brez ciklov dolžine 4 ali 8, najden z računalniških iskanjem za protiprimer Erdős-Gyárfásove domneve. Ima pa vseeno cikel s 16-imi (24) točkami. Erdős-Gyárfásova domneva je v teoriji grafov nedokazana domneva, ki sta jo leta 1995 podala Paul Erdős in njegov sodelavec András Gyárfás.
Poglej Graf (matematika) in Erdős-Gyárfásova domneva
Feynmanov graf
Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja.
Poglej Graf (matematika) in Feynmanov graf
Folkmanov graf
Folkmanov graf je v teoriji grafov neusmerjeni dvodelni regularni graf stopnje 4 z 20-imi točkami in 40-imi povezavami.
Poglej Graf (matematika) in Folkmanov graf
Geografski informacijski sistem
Geografski informacijski sistem (kratica GIS, angl. Geographic(al) information system) je računalniško podprt podatkovno procesni sistem za učinkovito zajemanje, shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analize, porazdeljevanje in prikazovanje prostorskih (geografskih) podatkov.
Poglej Graf (matematika) in Geografski informacijski sistem
Graf
Graf ima več pomenov.
Poglej Graf (matematika) in Graf
Graf (matematika)
Graf na šestih točkah s sedmimi povezavami. Gráf je v matematiki struktura in predstavlja abstraktno upodobitev množice objektov, v kateri so nekateri pari objektov povezani z vezmi.
Poglej Graf (matematika) in Graf (matematika)
Graf prisekanega tetraedra
Graf prisekanega tetraedra je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov prisekanega tetraedra.
Poglej Graf (matematika) in Graf prisekanega tetraedra
Grafikon kvantilov
Michelson-Morleyjevega poskusa Grafikon kvantilov ali škatla z brki je vrsta grafa, ki se v opisni statistiki uporablja kot prikladen način grafične ponazoritve skupin številčnih podatkov z njihovimi povzetki s petimi števili: najmanjša vrednost (minimum vzorca), prvi kvartil (Q1), mediana (Q2), tretji kvartil (Q3) in največja vrednost (maksimum vzorca).
Poglej Graf (matematika) in Grafikon kvantilov
Hamiltonova pot
Petersenov graf vsebuje Hamiltonovo pot, nima pa Hamiltonovega cikla Ljubljanski graf je Hamiltonov graf Hamiltonova pot je v teoriji grafov pot v neusmerjenem grafu, ki gre skozi vsako točko na grafu točno enkrat.
Poglej Graf (matematika) in Hamiltonova pot
Heawoodov graf
Heawoodov graf je v teoriji grafov neusmerjeni graf s 14 točkami in 21 povezavami.
Poglej Graf (matematika) in Heawoodov graf
Hedetniemijeva domneva
točkah potrebuje 3 barve. Hedetniemijeva domneva je v teoriji grafov domneva, ki jo je formuliral Stephen Travis Hedetniemi leta 1966.
Poglej Graf (matematika) in Hedetniemijeva domneva
Hipergraf
Zgled hipergrafa, kjer je X.
Poglej Graf (matematika) in Hipergraf
Hipohamiltonov graf
1967. Hipohamiltonov graf G je v teoriji grafov graf brez Hamiltonovega cikla, pri čemer postane vsak nov graf, ki nastane z odvzemanjem ene točke iz G, Hamiltonov.
Poglej Graf (matematika) in Hipohamiltonov graf
Hoffman-Singletonov graf
Hoffman-Singletonov graf. Podgraf z modrimi povezavami je vsota desetih petkotnikov. Hoffman-Singletonov graf je v teoriji grafov 7-regularni neusmerjeni graf s 50 točkami in 175 povezavami.
Poglej Graf (matematika) in Hoffman-Singletonov graf
Ikozaedrski graf
Ikozaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov ikozaedra.
Poglej Graf (matematika) in Ikozaedrski graf
Incidenčna matrika
Incidenčna matrika je v matematiki matrika, ki kaže odnos med dvema razredoma objektov.
Poglej Graf (matematika) in Incidenčna matrika
Izolirana točka
Izolirana točka je v izhodišču koordinatnega sistema. Izolirana točka (tudi hermitska točka) je točka, ki ne leži na krivulji, zadošča pa enačbi krivulje.
Poglej Graf (matematika) in Izolirana točka
Izomorfizem grafov
Izomorfízem gráfov G in H je v teoriji grafov takšna bijektivna preslikava med množico točk G in H: da sta poljubni dve točki u in v grafa G sosednji v G, če in samo če sta ƒ(u) in ƒ(v) sosednji v H. Ta vrsta bijektivne preslikave se običajno opiše kot »bijektivna preslikava, ki ohranja točke« v soglasju s splošno predstavo o izomorfizmu kot bijektivni preslikavi, ki ohranja strukturo.
Poglej Graf (matematika) in Izomorfizem grafov
James Joseph Sylvester
James Joseph Sylvester, FRS, angleški matematik, * 3. september 1814, London, Anglija, † 15. marec 1897, London.
Poglej Graf (matematika) in James Joseph Sylvester
Jure Leskovec
Jure (Jurij) Leskovec, slovenski računalnikar in podjetnik, * 1980.
Poglej Graf (matematika) in Jure Leskovec
Karakteristična funkcija
Karakterístična fúnkcija (redkeje tudi značílna fúnkcija) se lahko v matematiki nanaša na več različnih konceptov.
Poglej Graf (matematika) in Karakteristična funkcija
Karakteristični polinom (linearna algebra)
Karakteristični polinom je polinom (mnogočlenik), ki ga lahko povezujemo s kvadratnimi matrikami.
Poglej Graf (matematika) in Karakteristični polinom (linearna algebra)
Kletka (teorija grafov)
Tuttejeva (3,8)-kletka. Klétka je v teoriji grafov regularni graf, ki ima za svoj dani notranji obseg najmanjše možno število točk.
Poglej Graf (matematika) in Kletka (teorija grafov)
Kockin graf
Kockin graf (ali heksaedrski graf) je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov kocke (heksaedra).
Poglej Graf (matematika) in Kockin graf
Kromatično število
točkah. Za njegovo barvanje so potrebne tri različne barve, njegovo kromatično število pa je enako 3. Kromatično število (ali barvnost) grafa G je v teoriji grafov najmanjše število k, za katerega je G ''k''-pobarvljiv, oziroma je najmanjše število barv, s katerimi je mogoče pobarvati graf G po točkah tako, da imajo pari točk poljubne povezave različne barve.
Poglej Graf (matematika) in Kromatično število
Kubični graf
Petersenov graf je kubični graf graf napeljav) je zgled bikubičnega grafa Kúbični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 3 in je tako 3-regularni graf.
Poglej Graf (matematika) in Kubični graf
Kubooktaedrski graf
Kubooktaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov kubooktaedra.
Poglej Graf (matematika) in Kubooktaedrski graf
Kvartični graf
Kvártični gráf je v teoriji grafov graf v katerem imajo vse točke stopnjo enako 4 in je tako 4-regularni graf.
Poglej Graf (matematika) in Kvartični graf
Laplaceova matrika
Laplaceova matrika (tudi Kirchoffova matrika) je matrika s katero se predstavi graf.
Poglej Graf (matematika) in Laplaceova matrika
Larry Page
Lawrence Edward »Larry« Page, ameriški programer in poslovnež, * 26. marec 1973, East Lansing, Michigan, Združene države Amerike.
Poglej Graf (matematika) in Larry Page
Ljubljanski graf
Ljubljanski graf je v teoriji grafov neusmerjeni dvodelni graf s 112 točkami in 168 povezavami.
Poglej Graf (matematika) in Ljubljanski graf
Matrika razdalj
Matrika razdalj je matrika, ki vsebuje razdalje med posameznimi elementi množice.
Poglej Graf (matematika) in Matrika razdalj
Matrika sosednosti
Matrika sosednosti je eden izmed načinov prikaza grafa v obliki matrike.
Poglej Graf (matematika) in Matrika sosednosti
Matrika stopenj
Matrika stopenj je diagonalna matrika, ki vsebuje stopnje za vsako točko.
Poglej Graf (matematika) in Matrika stopenj
Mengerjeva spužva
Méngerjeva spúžva je v matematiki vrsta fraktalne krivulje.
Poglej Graf (matematika) in Mengerjeva spužva
Minimalno vpeto drevo
Zgled minimalnega vpetega drevesa. Številke pomenijo ceno povezave med točkama. Povezane so vse točke. Minimalno vpeto drevo je strategija, kjer je problem prikazan s povezanim neusmerjenim grafom z množico povezav E in množico točk (vozlišč) V. Točke v grafu predstavljajo mesta, ki jih želimo povezati, povezave pa so označene s cenami povezave med dvema mestoma.
Poglej Graf (matematika) in Minimalno vpeto drevo
Most (teorija grafov)
Graf s 6 mostovi (označenimi z rdečo) Neusmerjeni graf brez mostov Móst (tudi prerézna povezáva) je v teoriji grafov povezava, ki, če jo odstranimo iz grafa, poveča število njegovih povezanih komponent.
Poglej Graf (matematika) in Most (teorija grafov)
Multigraf
Vsi ne dopuščajo zank v multigrafih. Multigraf je v matematiki graf, ki lahko ima večkratne povezave (ali vzporedne povezave), ki potekajo med posameznimi točkami.
Poglej Graf (matematika) in Multigraf
Obseg (teorija grafov)
Obseg v teoriji grafov pomeni dva pojma.
Poglej Graf (matematika) in Obseg (teorija grafov)
Odločitveno drevo
Odločitveno drevo je grafičen pripomoček za odločanje, ki po obliki spominja na biološko drevo.
Poglej Graf (matematika) in Odločitveno drevo
Oktaedrski graf
Oktaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov oktaedra.
Poglej Graf (matematika) in Oktaedrski graf
Paleyjev graf
Paleyjevi grafi so v teoriji grafov gosti neusmerjeni grafi skonstruirani iz članov primernega končnega obsega s povezovanjem parov elementov, ki se razlikujejo v kvadratnem ostanku.
Poglej Graf (matematika) in Paleyjev graf
Petersenov graf
Petersenov graf. Najbolj znana predstavitev s petimi križajočimi povezavami. Predstavitev Petersenovega grafa je neskončno mnogo. Petersenov graf z le dvema križajočima povezavama. izomorfen prvemu in vsem ostalim. Izgleda precej drugače, vendar je z očmi teorije grafov enak drugim. 1 (graf z enotsko razdaljo).
Poglej Graf (matematika) in Petersenov graf
Platonski graf
Platonski graf je v teoriji grafov poliedrski graf in tvori skelet platonskega telesa.
Poglej Graf (matematika) in Platonski graf
Povezava
Povezava ali povezave se lahko nanašajo na.
Poglej Graf (matematika) in Povezava
Prazni graf
Prazni graf je v teoriji grafov graf, ki med seboj ne povezuje nobeni dve točki, oziroma nima povezav in ima samo izolirane točke.
Poglej Graf (matematika) in Prazni graf
Primov algoritem
Primov algoritem je algoritem, ki v grafu oziroma v matriki povezav poišče povezavo, ki je najcenejša, a je različna od 0.
Poglej Graf (matematika) in Primov algoritem
Prostor ciklov
kubooktaedtra ima 13 različnih ciklov Prostor ciklov je v teoriji grafov vektorski prostor definiran iz neusmerjenega grafa.
Poglej Graf (matematika) in Prostor ciklov
Ravninski graf
Ravninski graf je v teoriji grafov graf, ki se ga lahko vloži v ravnino – lahko se ga nariše v ravnini tako, da se njegove povezave sekajo le v svojih krajiščih, oziroma v točkah grafa.
Poglej Graf (matematika) in Ravninski graf
Razdalja (teorija grafov)
Razdálja med dvema točkama v grafu je v teoriji grafov število povezav v najkrajši poti, ki ju povezuje.
Poglej Graf (matematika) in Razdalja (teorija grafov)
Regularni graf
Regularni graf je v teoriji grafov graf brez zank in večkratnih povezav v katerem ima vsaka točka enako število sosednjih točk, oziroma vsaka točka ima enako stopnjo ali valenco.
Poglej Graf (matematika) in Regularni graf
Rombiikozidodekaedrski graf
Rombiikozidodekaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov rombiikozidodekaedra.
Poglej Graf (matematika) in Rombiikozidodekaedrski graf
Ronald Cedric Read
Ronald Cedric Read, angleško-kanadski matematik, glasbenik in skladatelj, * 19. december 1924, Croydon, Anglija, † 7. januar 2019, Oakville, Ontario, Kanada.
Poglej Graf (matematika) in Ronald Cedric Read
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Graf (matematika) in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Poglej Graf (matematika) in Seznam vrst matrik
Simetrični graf
avtomorfizmom, ker se lahko vsak obroč s petimi točkami preslika v drugega. Simetrični graf (ali ločnoprehodni graf) G je v teoriji grafov graf pri katerem za dana dva para sosednjih točk u1—v1 in u2—v2 obstaja takšen avtomorfizem: da velja:.
Poglej Graf (matematika) in Simetrični graf
Slovar izrazov teorije grafov
Tu so zbrane opredelitve izrazov iz teorije grafov.
Poglej Graf (matematika) in Slovar izrazov teorije grafov
Spektralna teorija grafov
Spektralna teorija grafov je veja teorije grafov.
Poglej Graf (matematika) in Spektralna teorija grafov
Teorija grafov
povezavami in z zaporedjem povezav ''d''.
Poglej Graf (matematika) in Teorija grafov
Tetraedrski graf
Tetraedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov tetraedra.
Poglej Graf (matematika) in Tetraedrski graf
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Graf (matematika) in Točka
Točka (teorija grafov)
Tóčka (vozlíšče ali vôzel) je v teoriji grafov osnovna enota, iz katere so sestavljeni grafi.
Poglej Graf (matematika) in Točka (teorija grafov)
Topološka teorija grafov
Topološka teorija grafov je veja teorije grafov.
Poglej Graf (matematika) in Topološka teorija grafov
Turnir (teorija grafov)
Turnír je v teoriji grafov usmerjeni graf (digraf) tvorjen z določitvijo smeri vsake povezave v neusmerjenem polnem grafu.
Poglej Graf (matematika) in Turnir (teorija grafov)
Tuttejeva matrika
Tuttejeva matrika v teoriji grafov za graf G.
Poglej Graf (matematika) in Tuttejeva matrika
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Graf (matematika) in Voronojev diagram
Vpeto drevo
grafa rešetke na 16-tih točkah Vpeto drevo T povezanega neusmerjenega grafa G je v teoriji grafov drevo, ki ga sestavljajo vse točke in nekatere (ali morda vse) povezave G. Vpeto drevo je izbira povezav G, ki tvorijo drevo prek vseh točk.
Poglej Graf (matematika) in Vpeto drevo
Zvezda (teorija grafov)
Zvezda (oznaka Sn) je v teoriji grafov polni dvodelni graf K1,n, drevo z enim notranjim stičiščem (centrom) in n listi.
Poglej Graf (matematika) in Zvezda (teorija grafov)
168 (število)
168 (stó oseminšéstdeset) je naravno število, za katero velja 168.
Poglej Graf (matematika) in 168 (število)
Prav tako znan kot Graf (teorija grafov), Povezava (teorija grafov).