Kazalo
77 odnosi: Akcija (fizika), Bibavica, Burja, Celična membrana, Centralna sila, Determinanta, Difuzija, Difuzijska konstanta, Difuzijski zakon, Divergenca, Einsteinova konstanta, Ekvipotencial, Električni dipol, Električni potencial, Električno polje, Elektrostatika, Eotvos (enota), Fotosinteza, Gal (enota), Gaussov gravitacijski zakon, Geoid, Gostota sile, Gostota toplotnega toka, Gravitacijsko polje, Helmholtzev razstavitveni izrek, Hessova matrika, Jacobijeva matrika in determinanta, Jakost električnega polja, Kondukcija, Konservativna sila, Kovariantnost in kontravariantnost, Kri, Lagrangeeva funkcija, Laplaceov operator, Lovejevo število, Maxwellove enačbe, Mrliška ohladitev, Nabla, Najmanjši kvadrati, Nernstov potencial, Newtonska tekočina, Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb, Ohmov zakon, Operator (matematika), Optična pinceta, Optimizacija (matematika), Parcialni odvod, Peter Mansfield, Plimska sila, Poissonova enačba, ... Razširi indeks (27 več) »
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Gradient in Akcija (fizika)
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Gradient in Bibavica
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Gradient in Burja
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Gradient in Celična membrana
Centralna sila
Centrálna síla je v klasični mehaniki sila, katere velikost je odvisna le od razdalje telesa r od koordinatnega izhodišča in je usmerjena v smeri premice, ki ju povezuje:Wolfram Research.
Poglej Gradient in Centralna sila
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Poglej Gradient in Determinanta
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Gradient in Difuzija
Difuzijska konstanta
Difuzíjska konstánta (oznaka D) je snovna konstanta, določena kot sorazmernostni faktor med gostoto snovnega toka in gradientom koncentracije v difuzijskem zakonu.
Poglej Gradient in Difuzijska konstanta
Difuzijski zakon
Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.
Poglej Gradient in Difuzijski zakon
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Gradient in Divergenca
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov.
Poglej Gradient in Einsteinova konstanta
Ekvipotencial
Shema elektrostatičnih potencialov med nabitima kroglama (ekvipotenciali označeni s črnimi črtami) Ekvipotencial je območje prostora z enakim potencialom, na primer električnim ali težnostnim, v vsaki točki.
Poglej Gradient in Ekvipotencial
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Poglej Gradient in Električni dipol
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Gradient in Električni potencial
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Gradient in Električno polje
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Poglej Gradient in Elektrostatika
Eotvos (enota)
Eotvos (včasih tudi eötvös, oznaka E) je zastarela enota za gradient težnega pospeška v vodoravni smeri v sistemu enot CGS.
Poglej Gradient in Eotvos (enota)
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Gradient in Fotosinteza
Gal (enota)
Gal (včasih tudi kot galileo, oznaka Gal, včasih tudi gal) je enota za težni pospešek, v sistemu enot CGS.
Poglej Gradient in Gal (enota)
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Poglej Gradient in Gaussov gravitacijski zakon
Geoid
Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.
Poglej Gradient in Geoid
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Poglej Gradient in Gostota sile
Gostota toplotnega toka
Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Gradient in Gostota toplotnega toka
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Gradient in Gravitacijsko polje
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Poglej Gradient in Helmholtzev razstavitveni izrek
Hessova matrika
Hessova matrika (oznaka H \) (tudi hesian) je kvadratna matrika, ki jo sestavljajo drugi parcialni odvodi neke funkcije.
Poglej Gradient in Hessova matrika
Jacobijeva matrika in determinanta
Jacobijeva matrika (oznaka J \, ali J_f (x_1, \dots, x_n) \) je matrika, ki jo sestavljajo parcialni odvodi prvega reda vektorja.
Poglej Gradient in Jacobijeva matrika in determinanta
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Gradient in Jakost električnega polja
Kondukcija
Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.
Poglej Gradient in Kondukcija
Konservativna sila
Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.
Poglej Gradient in Konservativna sila
Kovariantnost in kontravariantnost
Kovariantnost in kontravariantnost sta v multilinearni algebri in tenzorski analizi pojma, ki opisujeta kako se geometrijske in fizikalne količine spreminjajo ob spremembi baze koordinatnega sistema.
Poglej Gradient in Kovariantnost in kontravariantnost
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Gradient in Kri
Lagrangeeva funkcija
Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).
Poglej Gradient in Lagrangeeva funkcija
Laplaceov operator
Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.
Poglej Gradient in Laplaceov operator
Lovejevo število
Lovejeva števila h, k in l so brezrazsežni parametri, ki merijo togost planetarnega telesa in občutljivost spremembe njegove oblike ob delovanju plimskih sil.
Poglej Gradient in Lovejevo število
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Gradient in Maxwellove enačbe
Mrliška ohladitev
Mrliška ohladitev (lat. algor mortis) je ena izmed zgodnjih mrliških sprememb, ki se izraža kot dvoeksponentno zniževanje temperature trupla in v grobem sledi zakonitostim, ki veljajo za neživa fizikalna telesa.
Poglej Gradient in Mrliška ohladitev
Nabla
Nábla je matematični simbol \nabla.
Poglej Gradient in Nabla
Najmanjši kvadrati
Rezultat prilagajanja niza podatkovnih točk s kvadratno funkcijo Konično prileganje nabora točk z uporabo približka najmanjših kvadratov Metoda najmanjših kvadratov je standardni pristop v regresijski analizi za približek rešitve predeterminiranih sistemov (nizov enačb, v katerih je več enačb kot neznank) z minimiziranjem vsote kvadratov rezidualov (rezidual je razlika med opazovano vrednostjo in ocenjeno vrednostjo, ki jo zagotavlja model), narejeno na podlagi rezultata vsake posamezne enačbe.
Poglej Gradient in Najmanjši kvadrati
Nernstov potencial
Nernstov potencial je električni potencial, ki se vzpostavi zaradi različne koncentracije ionov na eni in drugi strani membrane (npr. celične membrane).
Poglej Gradient in Nernstov potencial
Newtonska tekočina
Newtonska tekočina je tekočina, katere viskoznost (razmerje med napetostjo in deformacijo) je linearno ter poteka skozi koordinatno izhodišče.
Poglej Gradient in Newtonska tekočina
Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.
Poglej Gradient in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
Ohmov zakon
Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.
Poglej Gradient in Ohmov zakon
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Poglej Gradient in Operator (matematika)
Optična pinceta
Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).
Poglej Gradient in Optična pinceta
Optimizacija (matematika)
V matematiki se izraz optimizacija ali matematično programiranje nanaša na iskanje minimuma ali maksimuma dane realne funkcije na dovoljeni množici točk.
Poglej Gradient in Optimizacija (matematika)
Parcialni odvod
V matematiki je parcialni odvod funkcije z več spremenljivkami je njen odvod po le eni od teh spremenljivk, kjer ostale jemljemo kot konstante (nasprotno kot v popolnem odvodu, kjer se lahko spreminjajo vse spremenljivke).
Poglej Gradient in Parcialni odvod
Peter Mansfield
Sir Peter Mansfield, angleški fizik, nobelovec, * 9. oktober 1933, London, Anglija, † 8. februar 2017.
Poglej Gradient in Peter Mansfield
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Poglej Gradient in Plimska sila
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Gradient in Poissonova enačba
Potencial
Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.
Poglej Gradient in Potencial
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Gradient in Potencialna energija
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Poglej Gradient in Prenos toplote
Rotor
Rotor vektorskega polja \mathbf.
Poglej Gradient in Rotor
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Gradient in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Gradient in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Gradient in Seznam matematičnih vsebin
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Gradient in Sila
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Gradient in Siméon-Denis Poisson
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Poglej Gradient in Skalarni potencial
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Poglej Gradient in Skalarno polje
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Poglej Gradient in Slikanje z magnetno resonanco
Smer padanja
Pri optimizaciji je smer padanja funkcije oziroma padajoča smer v točki \mathbf\in\mathbb R^n vektor \mathbf\in\mathbb R^n, za katerega velja, da vrednost namenske funkcije f:\mathbb R^n\to\mathbb R v tej smeri »lokalno pada«.
Poglej Gradient in Smer padanja
Sončni bazen
Sončni bazen (ang. Solar Pond) je struktura napolnjena s slano vodo, ki se uporablja za shranjevanje velik količin sončne toplote.
Poglej Gradient in Sončni bazen
Stefanova naloga
difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.
Poglej Gradient in Stefanova naloga
Termodifuzija
Delovanje molekul plina na prašni delec. Zaradi temperaturnega gradienta se delec pomika proti hladnejšemu delu. Termodifuzija (termična difuzija) ali termoforeza ali Ludwig-Soretov pojav (ali samo Soretov pojav) je pojav pri katerem na majhne delce, ki se nahajajo razpršeni v poljubnem sredstvu, deluje sila, ki ima nasprotno smer kot temperaturni gradient.
Poglej Gradient in Termodifuzija
Termoregulacija
Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.
Poglej Gradient in Termoregulacija
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Gradient in Toplotna prevodnost
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.
Poglej Gradient in Transportni pojav
Troposfera
letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.
Poglej Gradient in Troposfera
Umetna srčna zaklopka
Umetna srčna zaklopka je enosmerna zaklopka, ki jo vstavijo v srce bolnika, da bi nadomestili nepravilno delujočo srčno zaklopko (pri bolezni srčnih zaklopk).
Poglej Gradient in Umetna srčna zaklopka
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Poglej Gradient in Van der Waalsova sila
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Gradient in Vektor (matematika)
Vektorski potencial
Véktorski potenciál je v vektorski analizi vektorsko polje, katerega rotor je dano vektorsko polje.
Poglej Gradient in Vektorski potencial
Vektorsko polje
Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.
Poglej Gradient in Vektorsko polje
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Poglej Gradient in Virialni izrek
Zakon o prevajanju toplote
Zákon o prevájanju toplôte (v tujih virih tudi Fourierov zakon) podaja gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote, pri katerem toplotni prevodnik med toplotnim rezervoarjem pri višji temperaturi in toplotnim rezervoarjem pri nižji temperaturi miruje, kar je izpolnjeno za trdnine in mirujoče tekočine: Pri tem je λ toplotna prevodnost in ∇ T negativni temperaturni gradient.
Poglej Gradient in Zakon o prevajanju toplote