Kazalo
30 odnosi: Andragacij, Arbogast, Škofija Ptuj, Bitka pri Adrianoplu (378), Bitka pri Savi (388), Cezar (naslov), Fritigern, Gotska vojna (376–382), Konstantinska dinastija, Magister militum, Magn Maksim, Pontifex maximus, Pretorska prefektura Italija, Rikomer, Rimsko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Solunski edikt, Teodozij I., Valens, Valentinijan I., Valentinijan II., Valentinijanska dinastija, Viktorija (mitologija), Viminacium, Zgodovina Rimskega cesarstva, 27. februar, 359, 380, 383.
Andragacij
Andragacij (latinsko, grško) je bil magister equitum uzurpatorja Magna Maksima, * ni znano, † 388.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Andragacij
Arbogast
Arbogast (latinsko Arbogastes, germansko Arbogastiz), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, Galatija, † september 394.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Arbogast
Škofija Ptuj
Škofije České Budĕjovice ter naslovni škof Škofije Ptuj Škofija Ptuj, ali tudi Škofija Poetovio, je naslovna škofija ter nekdanja škofija Rimskega cesarstva.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Škofija Ptuj
Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Savi (388)
Bitka pri Savi leta 388 je bil vojaški spopad med vojskama rimskega uzurpatorja Magna Maksima in vzhodnega rimskega cesarja Teodozija I..
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Bitka pri Savi (388)
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Cezar (naslov)
Fritigern
Fritigern (okoli 370-ih) je bil tervinški gotski poglavar, čigar odločilna zmaga pri Adrianoplu med gotsko vojno (376–382) je prinesla ugodne pogoje za Gote, ko je bil leta 382 sklenjen mir z Gracijanom in Teodozijem I.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Fritigern
Gotska vojna (376–382)
Gotska vojna je bila vstaja Gotov na Balkanu v Vzhodnem rimskem cesarstvu, ki je trajala od leta 376/377 do 382.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Gotska vojna (376–382)
Konstantinska dinastija
Konstantinska dinastija je neformalno ime vladarske družine Rimskega cesarstva od Konstancija Klora († 305) do smrti Julijana Odpadnika († 363).
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Konstantinska dinastija
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Magister militum
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Magn Maksim
Pontifex maximus
Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Pontifex maximus
Pretorska prefektura Italija
Pretorska prefektura Italija (latinsko), do leta 356 Pretorska prefektura Italija, Ilirik in Afrika, je bila ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Pretorska prefektura Italija
Rikomer
Rikomer ali Flavius Richomeres, rimski politik in vojaška osebnost frankovskega rodu, * 4.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Rikomer
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Rimsko cesarstvo
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Seznam rimskih cesarjev
Solunski edikt
Solunski edikt, znan tudi kot Cunctos populos in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so 27. februarja 380 izdali cesar Teodozij I. in njegova socesarja Gracijan in Valentinijan II..
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Solunski edikt
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Teodozij I.
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Valentinijan I.
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Valentinijan II.
Valentinijanska dinastija
Valentinijan I. Valentinijanska dinastija je imela štiri cesarje, ki so v Zahodnem rimskem cesarstvu vladali od leta 364 do 392, v Vzhodnem rimskem cesarstvu pa od leta 364 do 378.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Valentinijanska dinastija
Viktorija (mitologija)
Viktorija je v starorimski religiji pobožansko poosebljenje zmage.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Viktorija (mitologija)
Viminacium
Viminacij (latinsko ali) je bil glavno mesto (upravno središče) rimske province Mezije in vojaški tabor.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Viminacium
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva
27. februar
27.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in 27. februar
359
359 (CCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in 359
380
380 (CCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in 380
383
383 (CCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Gracijan (rimski cesar) in 383