Kazalo
44 odnosi: Bornovo pravilo, Brownovo gibanje, Carl Friedrich Gauss, Cauchyjeva porazdelitev, Centralni moment, Fréchetova porazdelitev, Funkcija generiranja momentov, Funkcija verjetnosti, Gumbelova porazdelitev, Gumbelova porazdelitev 1. tipa, Gumbelova porazdelitev 2. tipa, Hiperbolična porazdelitev, Izrojena porazdelitev, Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Kemična vez, Kvantna fluktuacija, Kvantna mehanika, Kvantno stanje, Laplaceova porazdelitev, Logaritemsko normalna porazdelitev, Logistična porazdelitev, Loschmidtov paradoks, Moment (matematika), Necentralna porazdelitev t, Negotovost, Nesimetrična normalna porazdelitev, Normalna porazdelitev, Parameter merila, Pogojna verjetnost, Porazdelitev beta, Pričakovana vrednost, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam integralov Gaussovih funkcij, Seznam matematičnih vsebin, Splošna hiperbolična porazdelitev, Splošna normalna porazdelitev, Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti, Statistična vsota, Studentova t-porazdelitev, Tabela integralov, Trikotna porazdelitev, Verjetnostna porazdelitev, Zbirna funkcija verjetnosti, Zvezna enakomerna porazdelitev.
Bornovo pravilo
Bornovo pravilo je postulat kvantne mehanike, ki daje verjetnost, da bo meritev kvantnega sistema dala določen rezultat.
Poglej Gostota verjetnosti in Bornovo pravilo
Brownovo gibanje
molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.
Poglej Gostota verjetnosti in Brownovo gibanje
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Gostota verjetnosti in Carl Friedrich Gauss
Cauchyjeva porazdelitev
Cauchyjeva porazdelítev (tudi Cauchy-Lorentzeva porazdelitev) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Poglej Gostota verjetnosti in Cauchyjeva porazdelitev
Centralni moment
Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.
Poglej Gostota verjetnosti in Centralni moment
Fréchetova porazdelitev
Fréchetova porazdelitev (tudi Porazdelitev ekstremnih vrednosti II) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena enim parametrom. Imenuje se po francoskem matematiku Mauricu Renéju Fréchetu (1878 – 1973), ki jo je prvi opisal v letu 1927. Nadaljnje raziskave porazdelitve so opravili Ronald Aylmer Fisher (1890 – 1962), Leonard Henry Caleb Tippett (1902 – 1985) in Emil Julius Gumbel (1891 – 1966).
Poglej Gostota verjetnosti in Fréchetova porazdelitev
Funkcija generiranja momentov
Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev.
Poglej Gostota verjetnosti in Funkcija generiranja momentov
Funkcija verjetnosti
Primer funkcije verjetnosti za diskretno slučajno spremenljivko. Vsota vseh verjetnosti je vedno 1. Funkcija verjetnosti (oznaka pmf iz probability mass function) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje verjetnost, da ima diskretna slučajna spremenljivka točno določeno vrednost.
Poglej Gostota verjetnosti in Funkcija verjetnosti
Gumbelova porazdelitev
Gumbelova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.
Poglej Gostota verjetnosti in Gumbelova porazdelitev
Gumbelova porazdelitev 1. tipa
Gumbelova porazdelitev 1.
Poglej Gostota verjetnosti in Gumbelova porazdelitev 1. tipa
Gumbelova porazdelitev 2. tipa
Gumbelova porazdelitev 2.
Poglej Gostota verjetnosti in Gumbelova porazdelitev 2. tipa
Hiperbolična porazdelitev
Hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena s petimi parametri.
Poglej Gostota verjetnosti in Hiperbolična porazdelitev
Izrojena porazdelitev
Izrojêna ali degenerírana porazdelítev je verjetnostna porazdelitev slučajne spremenljivke, ki ima vedno enako vrednost.
Poglej Gostota verjetnosti in Izrojena porazdelitev
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.
Poglej Gostota verjetnosti in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Gostota verjetnosti in Kemična vez
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Gostota verjetnosti in Kvantna fluktuacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Gostota verjetnosti in Kvantna mehanika
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Poglej Gostota verjetnosti in Kvantno stanje
Laplaceova porazdelitev
Laplaceova porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena z dvema parametroma.
Poglej Gostota verjetnosti in Laplaceova porazdelitev
Logaritemsko normalna porazdelitev
Logaritemska normalna porazdelitev (tudi lognormalna porazdelitev ali Galtonova porazdelitev) je družina dvoparametričnih zveznih verjetnostnih porazdelitev slučajne spremenljivke, katere logaritem je normalno porazdeljen.
Poglej Gostota verjetnosti in Logaritemsko normalna porazdelitev
Logistična porazdelitev
Logistična porazdelitevje družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Poglej Gostota verjetnosti in Logistična porazdelitev
Loschmidtov paradoks
Loschmidtov paradoks (znan tudi kot paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti ali Umkehreinwand) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja ireverzibilnega procesa iz časovno simetrične dinamike.
Poglej Gostota verjetnosti in Loschmidtov paradoks
Moment (matematika)
Moment je v matematiki pojem, ki so ga razvili iz podobnega pojma v fiziki.
Poglej Gostota verjetnosti in Moment (matematika)
Necentralna porazdelitev t
Necentralna t porazdelitev je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki je posplošitev Študentove t porazdelitve.
Poglej Gostota verjetnosti in Necentralna porazdelitev t
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Poglej Gostota verjetnosti in Negotovost
Nesimetrična normalna porazdelitev
Nesimetrična normalna porazdelitev (tudi asimetrična normalna porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev, ki posplošuje normalno porazdelitev tako, da je možen koeficient simetrije, ki je različen od nič.
Poglej Gostota verjetnosti in Nesimetrična normalna porazdelitev
Normalna porazdelitev
Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje.
Poglej Gostota verjetnosti in Normalna porazdelitev
Parameter merila
Parameter merila je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega parametra s pomočjo katerega določamo merilo (raztegnjenost) prikaza posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Gostota verjetnosti in Parameter merila
Pogojna verjetnost
Pogojna verjetnost je verjetnost, da se zgodi dogodek A \!, pod pogojem, da se je zgodil neki drugi dogodek B\!.
Poglej Gostota verjetnosti in Pogojna verjetnost
Porazdelitev beta
Porazdelitev beta je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je definirana na intervalu (0,1).
Poglej Gostota verjetnosti in Porazdelitev beta
Pričakovana vrednost
Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.
Poglej Gostota verjetnosti in Pričakovana vrednost
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Gostota verjetnosti in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam integralov Gaussovih funkcij
Seznam integralov Gaussovih funkcij vsebuje integrale Gaussovih funkcij.
Poglej Gostota verjetnosti in Seznam integralov Gaussovih funkcij
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Gostota verjetnosti in Seznam matematičnih vsebin
Splošna hiperbolična porazdelitev
Splošna hiperbolična porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki jo določa šest parametrov.
Poglej Gostota verjetnosti in Splošna hiperbolična porazdelitev
Splošna normalna porazdelitev
Splošna normalna porazdelitev (tudi splošna Gaussova porazdelitev) je katerakoli porazdelitev izmed dveh zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki se od normalne porazdelitve razlikujta v tem, da vsebujeta še parameter oblike (normalna porazdelitev ga ne vsebuje).
Poglej Gostota verjetnosti in Splošna normalna porazdelitev
Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti
Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti (tudi Fisher-Tippettova porazdelitev)je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev, ki je določena s tremi parametri.
Poglej Gostota verjetnosti in Splošna porazdelitev ekstremnih vrednosti
Statistična vsota
Statistična vsota (ali tudi particijska funkcija, navadno se jo označuje s črko Z) je v statistični mehaniki fizikalna količina, ki opisuje sistem v toplotnem ravnovesju.
Poglej Gostota verjetnosti in Statistična vsota
Studentova t-porazdelitev
Studentova t-porazdelitev (tudi t-porazdelitev ali Študentova t-porazdelitev) je zvezna verjetnostna porazdelitev.
Poglej Gostota verjetnosti in Studentova t-porazdelitev
Tabela integralov
Integriranje je ena od dveh osnovnih operacij v infinitezimalnem računu.
Poglej Gostota verjetnosti in Tabela integralov
Trikotna porazdelitev
Trikotna porazdelitev je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Gostota verjetnosti in Trikotna porazdelitev
Verjetnostna porazdelitev
normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.
Poglej Gostota verjetnosti in Verjetnostna porazdelitev
Zbirna funkcija verjetnosti
Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.
Poglej Gostota verjetnosti in Zbirna funkcija verjetnosti
Zvezna enakomerna porazdelitev
Zvezna enakomerna porazdelitev je v statistiki in teoriji verjetnosti takšna porazdelitev, ki ima na intervalu (a, b) konstantno funkcijo gostote verjetnosti.
Poglej Gostota verjetnosti in Zvezna enakomerna porazdelitev
Prav tako znan kot Funkcija gostote verjetnosti, Verjetnostna gostota.