Kazalo
26 odnosi: Absorpcijski koeficient, Akustooptični pojav, Energijski tok, Evanescentno polje, Fotosinteza, Gostota sile, Gostota svetlobnega toka, Gostota toplotnega toka, Jakost (fizika), Jakost zvoka, John Henry Poynting, John William Draper, Koeficient odbojnosti, Koeficient prepustnosti, Kontinuitetna enačba, Metamaterial, Planckov zakon, Poyntingov vektor, Razpolovna debelina, Sevalni tlak, Seznam fizikalnih vsebin, Sončna energija, Sonoluminiscenca, Spekter, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanovo število.
Absorpcijski koeficient
Absórpcijski koeficiént (oznaka navadno μ ali λ in α) je snovna konstanta, ki nastopa pri absorpciji energijskega toka, ki z globino eksponentno pojema.
Poglej Gostota energijskega toka in Absorpcijski koeficient
Akustooptični pojav
Uklonska slika s prikazom akustooptičnega pojava Akustooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem interagirata svetloba in zvok.
Poglej Gostota energijskega toka in Akustooptični pojav
Energijski tok
Energíjski tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev.
Poglej Gostota energijskega toka in Energijski tok
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Poglej Gostota energijskega toka in Evanescentno polje
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Gostota energijskega toka in Fotosinteza
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Poglej Gostota energijskega toka in Gostota sile
Gostota svetlobnega toka
Gostôta svetlòbnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko svetlobe se izseva v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je svetlobni tok P na enoto površine: Mednarodni sistem enot določa za merjenje gostote svetlobnega toka enoto W/m2.
Poglej Gostota energijskega toka in Gostota svetlobnega toka
Gostota toplotnega toka
Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Gostota energijskega toka in Gostota toplotnega toka
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Poglej Gostota energijskega toka in Jakost (fizika)
Jakost zvoka
Jákost zvóka je fizikalna količina, določena kot gostota energijskega toka zvočnega valovanja.
Poglej Gostota energijskega toka in Jakost zvoka
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Poglej Gostota energijskega toka in John Henry Poynting
John William Draper
John William Draper, ameriški filozof, zdravnik, kemik, zgodovinar in fotograf angleškega rodu, * 5. maj 1811, St Helens, grofija Lancashire (danes Merseyside), Anglija, † 4. januar 1882, Hastings-on-Hudson, New York, ZDA.
Poglej Gostota energijskega toka in John William Draper
Koeficient odbojnosti
Amplituda vala, ki se delno odbije in delno preide v drugo sredstvo. Koeficient odbojnosti (tudi koeficient refleksivnosti ali indeks odbojnosti) je razmerje med amplitudo ali gostoto energijskega toka vpadajoče svetlobe (elektromagnetnega valovanja) oziroma valovanja in amplitudo ali gostoto energijskega toka odbite svetlobe v primerih ko svetloba naleti na nezveznost (npr.: prehod iz enega sredstva v drugo).
Poglej Gostota energijskega toka in Koeficient odbojnosti
Koeficient prepustnosti
Amplituda vala elektromagnetnega valovanja, ki se delno odbije in delno preide v drugo sredstvo. Keoficient prepustnosti je razmerje med amplitudo ali gostoto energijskega toka vpadajoče svetlobe (elektromagnetnega valovanja) oziroma poljubnega valovanja in amplitudo ali gostoto energijskega toka prepuščene svetlobe ali valovanja.
Poglej Gostota energijskega toka in Koeficient prepustnosti
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Poglej Gostota energijskega toka in Kontinuitetna enačba
Metamaterial
nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.
Poglej Gostota energijskega toka in Metamaterial
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Gostota energijskega toka in Planckov zakon
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poglej Gostota energijskega toka in Poyntingov vektor
Razpolovna debelina
Razpolòvna debelína (oznaka l1/2 ali d1/2) je tolikšna debelina absorbirajoče plasti, ki natanko polovico vpadle gostote energijskega toka absorbira, polovico pa prepusti.
Poglej Gostota energijskega toka in Razpolovna debelina
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Gostota energijskega toka in Sevalni tlak
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Gostota energijskega toka in Seznam fizikalnih vsebin
Sončna energija
Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.
Poglej Gostota energijskega toka in Sončna energija
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Poglej Gostota energijskega toka in Sonoluminiscenca
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Gostota energijskega toka in Spekter
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Gostota energijskega toka in Stefan-Boltzmannov zakon
Stefanovo število
Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.
Poglej Gostota energijskega toka in Stefanovo število