Odpri v Google MapsKazalo
49 odnosi: Anton Aškerc, Šentjakob v Rožu, Šentjurij ob Dolgem jezeru, Šenturška gora, Šmihel, Štalenska gora, Celovška cesta, Celovška kotlina, Celovško polje, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Dušica Kunaver, Geografija Avstrijske Koroške, Glina (reka), Gospa Sveta, Gosposvetska cesta, Ljubljana, Grad Plešivec, Južna Koroška (Avstrija), Kamilo Prašnikar, Koroški Slovenci, Krištofova Gora, Kriva Vrba, Krnska pfalška cerkev, Krnski grad, Lauriacum, Marko Pernhart, Možberk, Na Gosposvetskem polju, Norik (rimska provinca), Okraj Celovec-dežela, Partovca, Peter Bohinjec, Plešivec, Polje, Poreče, Koroška, Rož, Romanje, Seznam avstrijskih vladarjev, Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev, Sveta brata Ciril in Metod, Sveti Modest, Tržič, Urban Jarnik, Vetrinj, Virunum, Vojvodski prestol, Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih, 1286, 1335, 18. marec.
Anton Aškerc
Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.
Poglej Gosposvetsko polje in Anton Aškerc
Šentjakob v Rožu
Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.
Poglej Gosposvetsko polje in Šentjakob v Rožu
Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee) je naselje in občina v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem Samostan Sv. Jurija Grad Ostrovica Farna cerkev Sv. Petra pri Taggenbrunnu.
Poglej Gosposvetsko polje in Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šenturška gora
Šenturška gora (Ulrichsberg), pred časom imenovana tudi Kernberg in Kärntner Berg, je gora na avstrijskem Koroškem.
Poglej Gosposvetsko polje in Šenturška gora
Šmihel
Šmihel Šmihel je krajevno ime več naselij.
Poglej Gosposvetsko polje in Šmihel
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Gosposvetsko polje in Štalenska gora
Celovška cesta
Celovška cesta je ena najdaljših cest v Ljubljani in ena od štirih velikih ljubljanskih vpadnic.
Poglej Gosposvetsko polje in Celovška cesta
Celovška kotlina
Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Gosposvetsko polje in Celovška kotlina
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Gosposvetsko polje in Celovško polje
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.
Poglej Gosposvetsko polje in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
Dušica Kunaver
Dušica Kunaver, samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine v pokoju, * 1937, Ljubljana.
Poglej Gosposvetsko polje in Dušica Kunaver
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Gosposvetsko polje in Geografija Avstrijske Koroške
Glina (reka)
Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Gosposvetsko polje in Glina (reka)
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Gosposvetsko polje in Gospa Sveta
Gosposvetska cesta, Ljubljana
Gosposvetska cesta je ena izmed cest v Ljubljani, ki je ena najstarejših vpadnic v samo mesto, ki izvira iz časov rimske Emone.
Poglej Gosposvetsko polje in Gosposvetska cesta, Ljubljana
Grad Plešivec
Valvazorjev bakrorez iz leta 1680 Zahodna stran gradu Pročelje grajske cerkve na Plešivcu Arkadno dvorišče v gradu Notranjsost grajske cerkve, ki jo je oblikoval slovenski umetnik Valentin Oman Plešivec (nemško Schloss Tanzenberg) je renesančni grad v občini Šentvid ob Glini na Gosposvetskem polju na avstrijskem Koroškem, v katerem je bila dolga leta osrednja izobraževalna ustanova za koroške Slovence.
Poglej Gosposvetsko polje in Grad Plešivec
Južna Koroška (Avstrija)
Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.
Poglej Gosposvetsko polje in Južna Koroška (Avstrija)
Kamilo Prašnikar
Kamilo Prašnikar (tudi Camillo Praschniker), slovenski arheolog in akademik, * 13. oktober 1884, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 1. oktober 1949, Dunaj, Avstrija.
Poglej Gosposvetsko polje in Kamilo Prašnikar
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Gosposvetsko polje in Koroški Slovenci
Krištofova Gora
Podružnična cerkev na Krištofovi Gori Krištofova Gora, slovensko lokalno narečno tudi samo Krištof, nemško Christofberg je višinska vasica in romarski kraj v občini Mostič v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Gosposvetsko polje in Krištofova Gora
Kriva Vrba
Kriva Vrba - uradno Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru (nemško Krumpendorf am Wörther See) je naselje in občinsko središče z okoli 3.300 prebivalci na severnem delu Vrbskega jezera 7 km zahodno od Celovca, Koroška.
Poglej Gosposvetsko polje in Kriva Vrba
Krnska pfalška cerkev
Krnska pfalška cerkev z Anino kapelo Notranjost cerkve Pfalška cerkev na Krnskem gradu je rimskokatoliška župnijska cerkev v kraju Karnburg (Krnski grad) v občini Gospa Sveta (Maria Saal) na Koroškem na Gosposvetskem polju (Kärntner Zollfeld).
Poglej Gosposvetsko polje in Krnska pfalška cerkev
Krnski grad
Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).
Poglej Gosposvetsko polje in Krnski grad
Lauriacum
Karta Donavskega Limesa. Rekonstrukcija tabora in oppiduma. Lauriacum je bil oporišče legije in pomembno rimsko mesto ob podonavskem Limesu v Avstriji.
Poglej Gosposvetsko polje in Lauriacum
Marko Pernhart
Marko Pernhart (tudi Marko PernatMatična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51., Markus Pernhart), prvi slovenski realistični krajinski slikar, * 6. julij 1824, Spodnje Medgorje (napačno: Zgornje Medgorje, Srednje Medgorje), danes občina Žrelec na avstrijskem Koroškem, † 30.
Poglej Gosposvetsko polje in Marko Pernhart
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Gosposvetsko polje in Možberk
Na Gosposvetskem polju
Na Gosposvetskem polju je drama Frana Saleškega Finžgarja.
Poglej Gosposvetsko polje in Na Gosposvetskem polju
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Gosposvetsko polje in Norik (rimska provinca)
Okraj Celovec-dežela
Okraj Celovec-dežela (ali podeželje) (nemško Bezirk Klagenfurt-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Gosposvetsko polje in Okraj Celovec-dežela
Partovca
Grad Partovca / Portendorf, Valvasor, Topographia archiducatus Carinhiae, 1688 Partovca pri Šenttomažu, (nemško Portendorf) je zgodovinsko naselje osrednje južne Koroške na Celovškem polju v občini Štalenska gora (stara občina Šenttomaž pri Celovcu) v Avstriji z nekdanjim gradom in kapelico iz leta 1185.
Poglej Gosposvetsko polje in Partovca
Peter Bohinjec
Peter Bohinjec, slovenski pisatelj in organizator katoliških prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic, * 21. februar 1864, Visoko pri Kranju, † 14. december 1919, Spodnje Duplje.
Poglej Gosposvetsko polje in Peter Bohinjec
Plešivec
Plešivec je lahko.
Poglej Gosposvetsko polje in Plešivec
Polje
Polje je lahko.
Poglej Gosposvetsko polje in Polje
Poreče, Koroška
Poreče (uradno Poreče ob Vrbskem jezeru, nemško Pörtschach am Wörthersee) so zgodovinsko dvojezična občina v okraju Celovec-dežela s skoraj 3.000 prebivalci na avstrijskem Koroškem.
Poglej Gosposvetsko polje in Poreče, Koroška
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Gosposvetsko polje in Rož
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Gosposvetsko polje in Romanje
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Gosposvetsko polje in Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.
Poglej Gosposvetsko polje in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Sveta brata Ciril in Metod
Sveta brata Ciril in Metod je radijska igra Jožeta Vombergarja iz leta 1937.
Poglej Gosposvetsko polje in Sveta brata Ciril in Metod
Sveti Modest
Sveti Modest cerkvi Gospe Svete na Koroškem v Avstriji Sveti Modest, irski misijonarski škof v Karantaniji, † pred 772, verjetno pokopan pri Gospe Sveti.
Poglej Gosposvetsko polje in Sveti Modest
Tržič
Tržič je mesto z okoli 3.800 prebivalci na skrajnem severu Gorenjske.
Poglej Gosposvetsko polje in Tržič
Urban Jarnik
Urban Jarnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec, * 11. maj 1784, Potok v Ziljski dolini, † 11. junij 1844, Možberk ob Vrbskem jezeru.
Poglej Gosposvetsko polje in Urban Jarnik
Vetrinj
Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Gosposvetsko polje in Vetrinj
Virunum
Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.
Poglej Gosposvetsko polje in Virunum
Vojvodski prestol
Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju Vojvodski prestol je kamniti prestol z dvema sedežema.
Poglej Gosposvetsko polje in Vojvodski prestol
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih
Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je park in zaščiten kulturni spomenik v Petanjcih v Prekmurju.
Poglej Gosposvetsko polje in Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih
1286
1286 (MCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Gosposvetsko polje in 1286
1335
1335 (MCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Gosposvetsko polje in 1335
18. marec
18.
Poglej Gosposvetsko polje in 18. marec