Kazalo
33 odnosi: Acetilen, Alken, Antoine Lavoisier, Arthur Čin, Špirit, Čelešnik, Črni smodnik, Dimetilsulfat, Dušik, Edmond Thieffry, Eksotermna reakcija, Eksploziv, Ernest Theophilus Morrow, Friderik Pregl, Gorenje, Gorivo, Hessov zakon, Inkandescenca, Keelingova krivulja, Kemija, Motor z notranjim zgorevanjem, Motor z zunanjim zgorevanjem, Ogenj, Ogljična nevtralnost, Ogljikov dioksid, Ogljikovodik, Organska kemija, Plamenišče, Propan, Radikal (kemija), Smog, Snov, ki pospešuje gorenje, Temperatura samovžiga.
Acetilen
Acetilen (iz latinskega acetum – kis in grškega ὕλη - les, snov) ali etin je brezbarven plin s kemijsko formulo C2H2 (CH≡CH).
Poglej Gorenje (kemija) in Acetilen
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Gorenje (kemija) in Alken
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Poglej Gorenje (kemija) in Antoine Lavoisier
Arthur Čin
Arthur Čin (kitajsko 陳瑞鈿; kantonsko: Chin Shui-Tin; pinjin: Chén Ruìtián), kitajsko-ameriški častnik, vojaški pilot in letalski as, * 23. oktober 1913, Portland, Oregon, † 3. september 1997, Portland, Oregon.
Poglej Gorenje (kemija) in Arthur Čin
Špirit
Špirit je snov, ki nadomesti oziroma zaneti ogenj.
Poglej Gorenje (kemija) in Špirit
Čelešnik
Aškerčeve domačije Kavčnikove domačije Čeléšnik je bil pripomoček za osvetljevanje bivalnih prostorov v obdobju, ko so bile predvsem za kmete sveče in petrolej predragi ali pa jih še niso poznali.
Poglej Gorenje (kemija) in Čelešnik
Črni smodnik
Smodnik, imenovan tudi črni smodnik, je mešanica žvepla, oglja in kalijevega nitrata.
Poglej Gorenje (kemija) in Črni smodnik
Dimetilsulfat
Dimetilsulfat je kemična spojina z formulo (CH3O)2SO2 in molekulsko formulo C2H6O4S.
Poglej Gorenje (kemija) in Dimetilsulfat
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Gorenje (kemija) in Dušik
Edmond Thieffry
Edmond Thieffry, belgijski odvetnik, častnik, vojaški pilot in letalski as, * 28. september 1892, Etterbeek, † 11. april 1929, Afrika (KIFA).
Poglej Gorenje (kemija) in Edmond Thieffry
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Poglej Gorenje (kemija) in Eksotermna reakcija
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Gorenje (kemija) in Eksploziv
Ernest Theophilus Morrow
Ernest Theophilus Morrow, kanadski letalski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 21. januar 1897, Waubaushene, Ontario, † 20. julij 1949, Waubaushene, Ontario.
Poglej Gorenje (kemija) in Ernest Theophilus Morrow
Friderik Pregl
Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).
Poglej Gorenje (kemija) in Friderik Pregl
Gorenje
Gorenje je lahko.
Poglej Gorenje (kemija) in Gorenje
Gorivo
Gorivo je snov, s pomočjo katerega lahko eno vrsto energije pretvorimo v drugo.
Poglej Gorenje (kemija) in Gorivo
Hessov zakon
Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.
Poglej Gorenje (kemija) in Hessov zakon
Inkandescenca
oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.
Poglej Gorenje (kemija) in Inkandescenca
Keelingova krivulja
ogljikovega dioksida (CO2) od leta 1958 do leta 2019 Keelingova krivulja je graf kopičenja ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi, ki temelji na neprekinjenih meritvah, opravljenih na observatoriju Mauna Loa na Havajih od leta 1958 do danes.
Poglej Gorenje (kemija) in Keelingova krivulja
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Gorenje (kemija) in Kemija
Motor z notranjim zgorevanjem
Delovanje štiritaktnega Ottovega motorja Motór z nótranjim zgorévanjem (kratica MNZ) je toplotni stroj, v katerem se notranja energija goriva pretvarja v mehansko energijo (delo).
Poglej Gorenje (kemija) in Motor z notranjim zgorevanjem
Motor z zunanjim zgorevanjem
Motór z zunánjim zgorévanjem je toplotni stroj, kjer se notranja delovna tekočina segreva, pogosto iz zunanjega vira prek stene motorja ali izmenjalca toplote.
Poglej Gorenje (kemija) in Motor z zunanjim zgorevanjem
Ogenj
Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.
Poglej Gorenje (kemija) in Ogenj
Ogljična nevtralnost
Veerappa Moily pri zagonu Pobude za nevtralnost ogljika na 11. ''Mednarodni konferenci in razstavi o nafti in plinu'' (PETROTECH-2014) v Noidi v Utar Pradešu (Indija) Ogljična nevtralnost pomeni doseganje neto ničelnih emisij (izpustov) ogljikovega dioksida z uravnoteženjem emisij in odstranjevanja (pogosto z ogljično izravnavo) ogljikovega dioksida ali preprostim odpravljanjem emisij ogljikovega dioksida (prehod v »poogljično gospodarstvo«).
Poglej Gorenje (kemija) in Ogljična nevtralnost
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Gorenje (kemija) in Ogljikov dioksid
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Gorenje (kemija) in Ogljikovodik
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Gorenje (kemija) in Organska kemija
Plamenišče
Plamenišče vnetljive tekočine je najnižja temperatura, pri kateri je nad tekočino ravno dovolj hlapov, da se zmes hlapov in zraka v stiku z odprtim plamenom vname.
Poglej Gorenje (kemija) in Plamenišče
Propan
Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.
Poglej Gorenje (kemija) in Propan
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Gorenje (kemija) in Radikal (kemija)
Smog
Plast smoga nad São Paulom, Brazilija Smog je tip zračnega onesnaženja.
Poglej Gorenje (kemija) in Smog
Snov, ki pospešuje gorenje
Snovi, ki pospešujejo gorenje so snovi, ki ob stiku z ognjem pospešijo gorenje oz.
Poglej Gorenje (kemija) in Snov, ki pospešuje gorenje
Temperatura samovžiga
Temperatura samovžiga je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre.
Poglej Gorenje (kemija) in Temperatura samovžiga