Kazalo
28 odnosi: Ašina, Ašina Džen, Ašina Funian, Ašina Huajdao, Ašina Tuvu, Šiungnu, Bilge kagan, Elteber, Gaočang, Heraklij, Herson (kolonija), Išbara kagan, Istemi, Jazdegerd III., Kašgar, Kubrat, Mongolska planota, Mukan kagan, Nušibi, Orhonski napisi, Rouranski kaganat, Saki, Sasanidsko cesarstvo, Seznam gokturških kaganov, Sujab, Tong jabgu kagan, Transoksanija, Tudun.
Ašina
Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.
Poglej Gokturki in Ašina
Ašina Džen
Ašina Džen (kitajsko 史震, Ši Džen) je bil leta 735-736 marionetni kagan pod cesarjem Šuandzongom iz kitajske dinastije Tang.
Poglej Gokturki in Ašina Džen
Ašina Funian
Ašina Funian (kitajsko 阿史那伏念) je bil član klana Ašina in leta 680-681 vodja enega od uporov, v katerih so se Gokturki poskušali otresti oblasti dinastije Tang in obnoviti Vzhodni turški kaganat.
Poglej Gokturki in Ašina Funian
Ašina Huajdao
Ašina Huajdao je bil marionetni gokturški kagan pod dinastijo Tang, * ni znano, † 708.
Poglej Gokturki in Ašina Huajdao
Ašina Tuvu
Ašina Tuvu je bil zgodnji gokturški poglavar in prednik gokturških kaganov.
Poglej Gokturki in Ašina Tuvu
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Gokturki in Šiungnu
Bilge kagan
Bilge kagan (staroturško 𐰋𐰃𐰠𐰏𐰀:𐰴𐰍𐰣, Bilgä Qaγan, je bil od leta 717 do 734 četrti kagan Drugega turškega kaganata, * 683, † 25. november 734, Otuken. Njegovi dosežki so opisani v Orhonskih napisih.
Poglej Gokturki in Bilge kagan
Elteber
Elteber je bil v hierarhiji gokturškega in hazarskega kaganata varovani kralj avtonomnega, vendar tributarnega naroda ali države.
Poglej Gokturki in Elteber
Gaočang
Gaočang (stara ujghurščina: Qocho), tudi Khocho, Karakhoja, Qara-hoja, Kara-Khoja ali Karahoja (قاراغوجا v ujgurščini), je bilo starodavno oazno mesto na severnem robu negostoljubne puščave Takla Makan v današnjem Šindžjangu na Kitajskem.
Poglej Gokturki in Gaočang
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Gokturki in Heraklij
Herson (kolonija)
Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.
Poglej Gokturki in Herson (kolonija)
Išbara kagan
Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀:𐰴𐰍𐰣, Ïšbara kagan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn, Wade–Giles sha-po-lüeh k'o-han) ali Erfu kehan (kitajsko 爾伏可汗, srednje kitajsko ńźie-b'i̪uk Njegovo ime ni turško.
Poglej Gokturki in Išbara kagan
Istemi
Istemi, Dizabul ali Ištemi Sir jabgu kagan je bil vladar zahodnega dela Gokturkov, ki je kasneje postal Zahodni turški kaganat in vladal Sogdijcem, * ni znano, † 575.
Poglej Gokturki in Istemi
Jazdegerd III.
Jazdegerd III., tudi Jazdgerd III. in Jazdgird III., (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩) je bil zadnji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 632 do 651, * 624, Istahr, Sasanidsko cesarstvo, † 651, Merv, Horasan.
Poglej Gokturki in Jazdegerd III.
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo.
Poglej Gokturki in Kašgar
Kubrat
Kubratova Velika Bolgarija okoli leta 650 Kubrat ali Kurt (bolgarsko: Кубрат, ukrajinsko: Кубрат, grško: Χουβράτης, prabolgarski vladar, ki je leta 632 s podjarmljenjem Avarov in združitvijo vseh prabolgarskih plemen ustanovil plemensko zvezo Staro Veliko Bolgarijo.
Poglej Gokturki in Kubrat
Mongolska planota
Mongolska planota je del Srednjeazijske planote, ki leži med 37°46′-53°08′N in 87°40′-122°15′E in ima površino približno 3.200.000 kvadratnih kilometrov.
Poglej Gokturki in Mongolska planota
Mukan kagan
Mukan kagan (staroturško 𐰢𐰆𐰴𐰣𐰴𐰍𐰣, Muqan qaγan, ali, osebno ime, sogdijsko mwx’n x’γ’n, rouransko Muɣan Qaɣan) je bil drugi sin Bumin kagana in tretji kagan Gokturkov, ki je razširil kaganat in zavaroval njegove meje pred Heftaliti, * ni znano, † 572.
Poglej Gokturki in Mukan kagan
Nušibi
Nušibi ali Nu-šibi (kitajsko 弩失畢, pinjin Nǔ shībì, srednje kitajsko *nuoXɕiɪt̚piɪt̚) je bilo kitajsko skupno ime petih gokturških plemen desnega (zahodnega) krilaYu.
Poglej Gokturki in Nušibi
Orhonski napisi
Orhonski napisi ali Kul Tiginovi steli sta dve spominski steli, ki so ju postavili Gokturki v zgodnjem 8.
Poglej Gokturki in Orhonski napisi
Rouranski kaganat
Rouranski kaganat je bila zveza nomadskih plemen na severnih mejah Notranje Kitajske.
Poglej Gokturki in Rouranski kaganat
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Gokturki in Saki
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Gokturki in Sasanidsko cesarstvo
Seznam gokturških kaganov
Krona turških kaganov, Narodni muzej Mongolije Kagan je bil naslov vladarjev srednjeveških turških ljudstev.
Poglej Gokturki in Seznam gokturških kaganov
Sujab
Sujab (perzijsko سوی آب, tradicionalno kitajsko 碎葉, poenostavljeno kitajsko 碎叶, pinjin Suìyè, Wade–Giles Sui4-yeh4), znan tudi kot Ordukent (sedanji k-Beshim), je bil staroveško mesto ob svilni cesti, okoli 50 km vzhodno od Biškeka in 8 km jugozahodno od Tokmoka v dolini reke Ču v sedanjem Kirgizistanu.
Poglej Gokturki in Sujab
Tong jabgu kagan
Tong jabgu kagan, znan tudi kot Tung jabgu in Tong jabgu (tradicionalno kitajsko 統葉護可汗, poenostavljeno kitajsko 统叶护可汗, pinjin Tǒng Yèhù Kěhán, Wade-Giles T'ung Yeh-hu K'o-han, srednje kitajsko *t'uong d'źiap-ġuo k'â-ġân) je bil od leta 618 do 628 kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 628.
Poglej Gokturki in Tong jabgu kagan
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Gokturki in Transoksanija
Tudun
Tudun je bil v nekdanjih bolgarskih, avarskih in gokgturških cesarstvih, predvsem pa v Hazarskem in Avarskem kaganatu, kaganov namestnik, ki je imel nadzorno in organizacijsko funkcijo v mestnih upravah.
Poglej Gokturki in Tudun