Kazalo
62 odnosi: Ana Celjska, Anagni, Arkadiusz Radomski, Avgust III. Poljski, Barka (pesem), Břetislav I., Bezprim, Boleslav I. Poljski, Boleslav II. Poljski, Boleslav III. Poljski, Boleslav IV. Kodravi, Bona Sforza, Dagome iudex, Ditrik, Dubravka Češka, Gesta principum Polonorum, Goplani, Gospodarstvo Poljske, Helmno, Henrik II. Pobožni, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Pravični, Ivan I. Albert, Jagelonci, Jan Długosz, Kazimir I. Poljski, Kazimir III. Poljski, Leh, Čeh in Rus, Lehiti, Ludvik I. Ogrski, Malopoljska, Margareta Brandenburška, Mješko I., Mješko II. Lambert, Mješko III. Stari, Nadškofija Salzburg, Oton III., Otoni, Přemyslidi, Poljska, Pomerelija, Pruska križarska vojna, Saint-Malo, Seznam mest na Poljskem, Sigismund III. Poljski, Speyer, Stefan Wyszyński, Upori poganov na Poljskem, Velikopoljska, Velikopoljska kronika, ... Razširi indeks (12 več) »
Ana Celjska
Ana Celjska, kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 1386, † 21. maj 1416, Krakov, Poljska.
Poglej Gniezno in Ana Celjska
Anagni
Anagni je starodavno mesto in občina v Laciju v osrednji Italiji, v hribih vzhodno-jugovzhodno od Rima.
Poglej Gniezno in Anagni
Arkadiusz Radomski
Arkadiusz Radomski, poljski nogometaš, * 27. junij 1977, Gniezno, Poljska.
Poglej Gniezno in Arkadiusz Radomski
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Gniezno in Avgust III. Poljski
Barka (pesem)
Janeza Pavla II. Barka je sodobna duhovna pesem, znana kot najljubša pesem papeža Janeza Pavla II. Gre za poljsko različico španske duhovne pesmi Pescador de hombres ('Ribiči ljudi'), ki jo je zložil Cesáreo Gabaráin v Madridu, je prišla na Poljsko leta 1974, ko jo je salezijanec Stanisław Szmidt prevedel v poljščino za katoliško laično gibanje Oase.
Poglej Gniezno in Barka (pesem)
Břetislav I.
Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.
Poglej Gniezno in Břetislav I.
Bezprim
Bezprim (poljsko Bezprym, madžarsko Veszprém) je bil od leta 1031 do svoje smrti bojvoda Poljske, * okoli 986, † 1032. Bil je najstarejši sin poljskeka kralja Boleslava I. Hrabrega, vendar ni bil izbran za njegovega naslednika. Oče ga je okoli leta 1001 poslal v Italijo, da bi postal menih v puščavniškem samostanu svetega Romualda v Raveni.
Poglej Gniezno in Bezprim
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Poglej Gniezno in Boleslav I. Poljski
Boleslav II. Poljski
Boleslav II.
Poglej Gniezno in Boleslav II. Poljski
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Poglej Gniezno in Boleslav III. Poljski
Boleslav IV. Kodravi
Boleslav IV.
Poglej Gniezno in Boleslav IV. Kodravi
Bona Sforza
Bona Sforza d'Aragona je bila druga žena poljskega kralja Sigismunda I. Starega in kot taka kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 2. februar 1494, Vigevano, Milanska vojvodina, † 19. november 1557, Bari, Neapeljsko kraljestvo.
Poglej Gniezno in Bona Sforza
Dagome iudex
thumb thumb Mješkom I. (okoli 960–992) Dagome iudex je eden najzgodnejših zgodovinskih dokumentov, povezan s Poljsko.
Poglej Gniezno in Dagome iudex
Ditrik
Ditrik (poljsko Dytryk) je bil pravi ali naslovni poljski okrajni vojvoda, ki je od leta 1032 do okoli 1033 vladal v delu poljske države, * po 992, † po 1032.
Poglej Gniezno in Ditrik
Dubravka Češka
Dubravka Češka (češko Doubravka Přemyslovna, poljsko Dobrawa Przemyślidka) je bila češka kneginja iz dinastije Přemyslidov in po poroki z Mjaškom I. vojvodinja Poljanov, * ok.
Poglej Gniezno in Dubravka Češka
Gesta principum Polonorum
Gesta principum Polonorum (poslovenjeno Dejanja poljskih knezov) je najstarejša znana srednjeveška kronika, ki dokumentira zgodovino Poljske od legendarnih časov do leta 1113.
Poglej Gniezno in Gesta principum Polonorum
Goplani
Goplani (poljsko Goplanie, latinsko Glopeani) so bili zahodnoslovansko pleme, naseljeno v osrednjem delu Kujavije s središčem verjetno v Kruszwici.
Poglej Gniezno in Goplani
Gospodarstvo Poljske
Poljska je po demokratizaciji sistema izvedla hitro in intenzivno liberalizacijo gospodarstva, zaradi česar je danes primer agresivnega ekonomskega modela po ameriškem zgledu.
Poglej Gniezno in Gospodarstvo Poljske
Helmno
Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).
Poglej Gniezno in Helmno
Henrik II. Pobožni
Henrik II.
Poglej Gniezno in Henrik II. Pobožni
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Gniezno in Henrik III. Nemški
Henrik IV. Pravični
Henrik IV.
Poglej Gniezno in Henrik IV. Pravični
Ivan I. Albert
Ivan I. Albert (poljsko Jan I Olbracht) je bil od leta 1492 do 1501 kralj Poljske in od leta 1491 do 1498 vojvoda Głogówa, * 27. december 1459, † 17. junij 1501.
Poglej Gniezno in Ivan I. Albert
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Gniezno in Jagelonci
Jan Długosz
Jan Długosz (latinsko Longinus), poljski zgodovinar in kanonik, * 1415, † 1480.
Poglej Gniezno in Jan Długosz
Kazimir I. Poljski
Kazimir I. Obnovitelj (poljsko Kazimierz I Odnowiciel) je bil član dinastije Pjastov in od leta 1040 do svoje smrti knez Poljske, * 25. julij 1016, Krakov, Poljska, † 19. marec 1058, Poznan, Poljska.
Poglej Gniezno in Kazimir I. Poljski
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Gniezno in Kazimir III. Poljski
Leh, Čeh in Rus
Leh, Čeh, Rus in beli orel Bratje Leh, Čeh in Rus oz.
Poglej Gniezno in Leh, Čeh in Rus
Lehiti
Poljskem živela večina lehitskih plemen ''Limes Saxoniae'', meja med Sasi in lehitskimi Obotriti, je bila začrtana okoli leta 810 na ozemlju sedanje dežele Schleswig-Holstein Lehiti (poljsko Lechici, nemško Lechiten) ali Lehitska plemena (poljsko Plemiona lechickie, nemško Lechitische Stämme) so bili skupina zahodnoslovanskih plemen, naseljenih na ozemlju sedanje Poljske in vzhodne Nemčije, ki so govorila lehitske jezike.
Poglej Gniezno in Lehiti
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Gniezno in Ludvik I. Ogrski
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Poglej Gniezno in Malopoljska
Margareta Brandenburška
Margareta Brandenburško-Salzwedelska (nemško Margareta, poljsko Małgorzata) je bila nemška plemkinja iz rodbine Ascanija, ki je bila po poroki s Przemislom II. Poljskim v letih 1293–1296 vojvodinja Velikopoljske in v letih 1295–1296 kraljica Poljske, potem pa s poroko z Albertom III.
Poglej Gniezno in Margareta Brandenburška
Mješko I.
Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.
Poglej Gniezno in Mješko I.
Mješko II. Lambert
Mješko II.
Poglej Gniezno in Mješko II. Lambert
Mješko III. Stari
Mješko III.
Poglej Gniezno in Mješko III. Stari
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Gniezno in Nadškofija Salzburg
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Gniezno in Oton III.
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Gniezno in Otoni
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Gniezno in Přemyslidi
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Gniezno in Poljska
Pomerelija
Pomerelija (nemško Pomerellen, Pommerellen, latinsko Pomerellia, Pomerania, poljsko Pomerelia (redko uporabljeno)) znana tudi kot Vzhodno Pomorjansko (poljsko Pomorze Wschodnie) in Nadvislansko Pomorjansko (poljsko Pomorze Nadwiślańskie), pred drugo svetovno vojno tudi kot Poljsko Pomorjansko, je zgodovinska podregija Pomorjanskega na južni obali Baltika.
Poglej Gniezno in Pomerelija
Pruska križarska vojna
Pruska križarska vojna je bila niz križarskih pohodov rimskokatoliških križarjev v 13.
Poglej Gniezno in Pruska križarska vojna
Saint-Malo
St.
Poglej Gniezno in Saint-Malo
Seznam mest na Poljskem
Zemljevid Poljske Stran vključuje seznam mest na Poljskem in preglednico glavnih poljskih mest.
Poglej Gniezno in Seznam mest na Poljskem
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Gniezno in Sigismund III. Poljski
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Gniezno in Speyer
Stefan Wyszyński
Stefan Wyszyński, poljski rimskokatoliški škof, primas in kardinal, * 3. avgust 1901, Zuzela, † 28. maj 1981, Varšava.
Poglej Gniezno in Stefan Wyszyński
Upori poganov na Poljskem
Poljska v 1030. letih; črtasta območja so bila verjetno prizorišča uporov poganov Upori poganov na Poljskem ali poganska reakcija (poljsko Reakcja pogańska w Polsce) so bili niz dogodkov na Poljskem v 30.
Poglej Gniezno in Upori poganov na Poljskem
Velikopoljska
Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.
Poglej Gniezno in Velikopoljska
Velikopoljska kronika
''Velikopoljska kronika'' v ''Kodeksu Sędziwoja z Czechla'' iz 15. stoletja (stran 274) Začetek ''Velike kronike'' (''Chronica Magna''), prepisa iz 15. stoletja Velikopoljska kronika (poljsko Kronika wielkopolska, latinsko Chronica Poloniae maioris) je srednjeveška kronika neznanega avtorja, ki opisuje domnevno zgodovino Velikopoljske od legendarnega začetka do leta 1273.
Poglej Gniezno in Velikopoljska kronika
Venčeslav II. Češki
Venčeslav II.
Poglej Gniezno in Venčeslav II. Češki
Venčeslav III. Češki
Venčeslav III. (češko Václav III, madžarsko Vencel, poljsko Wacław, hrvaško Vjenceslav, slovaško Václav) je bil od leta 1301 do 1305 kralj Ogrske in Hrvaške in od leta 1305 kralj Češke in Poljske, * 6. oktober 1289, Praga, Kraljevina Češka, † 4.
Poglej Gniezno in Venčeslav III. Češki
Vendski križarski pohod
Vendski križarski pohod ali vendska križarska vojna (nemško Wendenkreuzzug) je bil vojaški pohod leta 1147 v eni od severnih križarskih vojn, ki ga je vodilo predvsem Nemško kraljestvo znotraj Svetega rimskega cesarstva in je bil uperjen proti Polabskim Slovanom ali Vendom.
Poglej Gniezno in Vendski križarski pohod
Višeslava Kijevska
Višeslava Svjatoslavna Kijevska (rusko Вышеслава Святославна, Višeslava Svjatoslavna, poljsko Wyszesława Światosławówna) je bila kijevska kneginja iz dinastije Rurikidov in s poroko z Boleslavom II. Smelim vojvodinja in nato kraljica Poljske, * okoli 1047, † po 1089.
Poglej Gniezno in Višeslava Kijevska
Vladislav I. Herman
Vladislav I. Herman (poljsko Władysław I Herman) je bil od leta 1079 do svoje smrti vojvoda Poljske, * ok.
Poglej Gniezno in Vladislav I. Herman
Vladislav III. Tankonogi
Vladislav III.
Poglej Gniezno in Vladislav III. Tankonogi
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Gniezno in Vojvodina Češka
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Gniezno in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
1039
1039 (MXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Gniezno in 1039
1076
1076 (MLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gniezno in 1076
1295
1295 (MCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Gniezno in 1295
1300
1300 (MCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gniezno in 1300