Kazalo
14 odnosi: Šentpeter (Celovec), Šentvid ob Glini, Štalenska gora, Celovško polje, Glina (razločitev), Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Krnski grad, Mlinarjev bajer (birt), Otok, Koroška, Radiše, Rjavško jezero, Rupratov bajer (birt), Virunum.
Šentpeter (Celovec)
Šentpeter pri Celovcu (ali St. Peter-Welzenegg) je 10.
Poglej Glina (reka) in Šentpeter (Celovec)
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Glina (reka) in Šentvid ob Glini
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Glina (reka) in Štalenska gora
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Glina (reka) in Celovško polje
Glina (razločitev)
Glina je lahko.
Poglej Glina (reka) in Glina (razločitev)
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Glina (reka) in Gospa Sveta
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Glina (reka) in Gosposvetsko polje
Krnski grad
Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).
Poglej Glina (reka) in Krnski grad
Mlinarjev bajer (birt)
Mlinarjev bajer (birt) (nemščina: Baßgeigensee ali Müllnersee) je majhno jezero v Gurah v t.i. dolini Hodiških jezer (nem. Keutschacher Seental) na avstrijskem Koroškem vzhodno od Hodiškega jezera v občini Hodiše.
Poglej Glina (reka) in Mlinarjev bajer (birt)
Otok, Koroška
Otok ob Vrbskem jezeru (nemško: Maria Wörth) je občina na zgodovinsko dvojezičnem področju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Glina (reka) in Otok, Koroška
Radiše
Župnijska cerkev sv.Lamberta v Radišah Radiše (nemško Radsberg) so stara občina in istoimensko naselje z danes mešanim slovensko-nemškim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem, ki so bila leta 1973 priključena občini Žrelec.
Poglej Glina (reka) in Radiše
Rjavško jezero
Rjavško jezero, (nemško Rauschelesee), se nahaja v občini Hodiše blizu Hodiškega jezera na avstrijskem Koroškem). Jezero je turistično atraktivno za kopanje in za ribolov. Rjavško jezero je raztegnjeno v smeri vzhod-zahod in je sestavljeno iz dveh kotanj, ki ju ločuje plitek prag.
Poglej Glina (reka) in Rjavško jezero
Rupratov bajer (birt)
Rupratov bajer (birt), (nemščina: Penkensee) je majhno jezero v Gurah v t.i. dolini Hodiških jezer (nem. Keutschacher Seental) na avstrijskem Koroškem) v občini Škofiče južno od Vrbskega jezera. Rupratov bajer (birt) leži v plitvi depresiji na severnem delu južnokoroških Gur.
Poglej Glina (reka) in Rupratov bajer (birt)
Virunum
Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.
Poglej Glina (reka) in Virunum
Prav tako znan kot Glina, reka.