Kazalo
120 odnosi: Accademia della Crusca, Aksiom, Ana Andrejevna Ahmatova, Antonio de Nebrija, Armenščina, Ataše, Šifra Navajo, Šoku Nihongi, Žrelo (drama), Čiča, Baskovščina, Beloruščina, Beseda, Besedna vrsta, Blog, Boke, Cveta, Cvetka, Decoupage, Deležje, Deležnik, Dothraki, Dramatika, Enobesedna figura, EPravopis, Esperanto, Fluor, Forenzična sociolingvistika, Funkcijska beseda, Glagolica, Glagolnik, Glagolska prehodnost, Glagolski način, Glagolski naklon, Glagolski vid, Hepri, Hilarij, Idiom, Istrsko narečje, Izpeljanka, Jahve, Jakob Šolar, Japonščina, Kalk, Kalmiki, Kolokacija, Konkordanca, Konstruiranje, Kratki nedoločnik, Ktitor, ... Razširi indeks (70 več) »
Accademia della Crusca
Accademia della Crusca je italijanska ustanova, ki se ukvarja izključno z jezikoslovjem in filologijo italijanščine.
Poglej Glagol in Accademia della Crusca
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Glagol in Aksiom
Ana Andrejevna Ahmatova
Ana Andrejevna Ahmatova, rojena Gorenko (Го́ренко),.
Poglej Glagol in Ana Andrejevna Ahmatova
Antonio de Nebrija
Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.
Poglej Glagol in Antonio de Nebrija
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Glagol in Armenščina
Ataše
Ataše (francosko attaché iz glagola attacher, ki pomeni dodeliti, navezati) je oseba, ki deluje na področju diplomacije.
Poglej Glagol in Ataše
Šifra Navajo
bitko za Sajpan Šifra Navajo je metoda šifriranja, ki so jo uporabljale Oborožene sile ZDA od leta 1942 na pacifiškem bojišču.
Poglej Glagol in Šifra Navajo
Šoku Nihongi
Šoku Nihongi (続日本紀) je japonski zgodovinski tekst, spisan po cesarskem naročilu.
Poglej Glagol in Šoku Nihongi
Žrelo (drama)
Žrelo je drama Žanine Mirčevske.
Poglej Glagol in Žrelo (drama)
Čiča
V Južni in Srednji Ameriki je čiča fermentirana (alkoholna) ali nefermentirana pijača, običajno pridobljena iz zrn koruze ali sadja.
Poglej Glagol in Čiča
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Poglej Glagol in Baskovščina
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Glagol in Beloruščina
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Glagol in Beseda
Besedna vrsta
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.
Poglej Glagol in Besedna vrsta
Blog
Blôg (in blóg) ali spletni dnevnik, tudi splétnik je spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja.
Poglej Glagol in Blog
Boke
zaslonskemu številu f/1,2 šestkotno zaslonko, nastavljen na f/8 Boké (tudi bokéh) je v fotografiji zabrisanost ali subjektivna estetska kakovost zabrisanosti v delih slike, ki so zunaj gorišča, oziroma način kako objektiv prikaže svetlobne točke zunaj gorišča.
Poglej Glagol in Boke
Cveta
Cveta je žensko osebno ime.
Poglej Glagol in Cveta
Cvetka
Cvetka je žensko osebno ime.
Poglej Glagol in Cvetka
Decoupage
Decoupage je likovna tehnika, pri kateri umetnik natančno izrezane slike lepi na različno obdelane podlage in delo na koncu prelakira.
Poglej Glagol in Decoupage
Deležje
Deléžje je nepregibna glagolska oblika v vlogi prislova.
Poglej Glagol in Deležje
Deležnik
Deléžnik (tudi particíp) je glagol v pregibni, pridevniški obliki.
Poglej Glagol in Deležnik
Dothraki
Dothraki je umetno ustvarjen jezik, ki se pojavlja v fantazijskih romanih Pesem ledu in ognja avtorja Georgea R. R. Martina in v televizijski seriji Igra prestolov, kjer ga govori nomadsko ljudstvo Dothraki.
Poglej Glagol in Dothraki
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Glagol in Dramatika
Enobesedna figura
Enobesedne figure so v pesniškem jeziku tiste figure, pri katerih se učinek izraza doseže z nenavadno rabo posameznih besed ali besednih vez.
Poglej Glagol in Enobesedna figura
EPravopis
ePravopis je rastoči pravopisni slovar na portalu Fran, ki gradivsko razširja in ponazarja nastajajoča pravopisna pravila Pravopisa 8.0.
Poglej Glagol in EPravopis
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Glagol in Esperanto
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Glagol in Fluor
Forenzična sociolingvistika
Forenzična sociolingvistika je veja jezikoslovja, ki preučuje povezavo med jezikom in družbo v kontekstu forenzičnih postopkov.
Poglej Glagol in Forenzična sociolingvistika
Funkcijska beseda
Funkcijske besede so besede, ki pogosto nimajo leksikalnega pomena ali imajo dvoumen pomen in služijo za izražanje slovničnih odnosov z drugimi besedami znotraj stavka ali izražajo odnos oz.
Poglej Glagol in Funkcijska beseda
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Glagol in Glagolica
Glagolnik
Glagolnik /gerundij/ je izglagolski samostalnik, ki pomeni dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ali spreminjanje.
Poglej Glagol in Glagolnik
Glagolska prehodnost
Glagolska prehodnost je glagolska kategorija, ki pove, ali se glagol lahko veže s predmetom ali ne.
Poglej Glagol in Glagolska prehodnost
Glagolski način
Glagolski način je glagolska kategorija in je izraz zveze med glagolom in njegovimi argumenti.
Poglej Glagol in Glagolski način
Glagolski naklon
Glagolski naklon je slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja oziroma stanja.
Poglej Glagol in Glagolski naklon
Glagolski vid
Glágolski víd je kategorija omejenosti glagolskega dogodka.
Poglej Glagol in Glagolski vid
Hepri
Hepri (egipčansko ḫprj), tudi Hepera in Kepri, je bil staroegipčanski bog.
Poglej Glagol in Hepri
Hilarij
Hilarij je moško osebno ime.
Poglej Glagol in Hilarij
Idiom
Idióm je v jezikoslovju stalna besedna zveza ali fraza, značilna za določen jezik ali narečje.
Poglej Glagol in Idiom
Istrsko narečje
Istrsko narečje se govori v slovenski Istri.
Poglej Glagol in Istrsko narečje
Izpeljanka
Izpeljanke so vrsta tvorjenk, ki nastane tako, da enodelni (zloženi ali nezloženi) besedotvorni podstavi dodamo priponsko ali poponsko obrazilo (rož-ica, udariti se).
Poglej Glagol in Izpeljanka
Jahve
Jahve (tudi Jahweh, Jehova, Jehowah, Jehawah, ipd.) so različice imena hebrejskega in kasneje judovskega in izraelskega Boga, ki naj bi se po tem imenu razodel Mojzesu.
Poglej Glagol in Jahve
Jakob Šolar
Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec, urednik, duhovnik * 29. april 1896, Rudno pri Železnikih, † 22. junij 1968, Ljubljana.
Poglej Glagol in Jakob Šolar
Japonščina
Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.
Poglej Glagol in Japonščina
Kalk
Kálk, slépa ali dobesédna prevedênka, tudi izposójeni/sposójeni prevòd/prêvod, je beseda, fraza ali besedna zveza, ki je oblikovno dobesedno (besedo za besedo) izposojena iz drugega jezika.
Poglej Glagol in Kalk
Kalmiki
Kalmiki (kalmiško Хальмгуд, Hal’mgud, mongolsko Халимаг, Halimag, rusko Калмыки, Kalmiki) so najbolj zahodna skupina Mongolov, katerih predniki so se leta 1607 iz Džungarije preselili v Rusijo.
Poglej Glagol in Kalmiki
Kolokacija
Kolokácija ali sopojávljanka je pojav, ko se dve ali več besed tipično pojavljajo v besedni zvezi.
Poglej Glagol in Kolokacija
Konkordanca
Konkordanca je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika tujka za skladnost ali ujemanje, zato se moderno jezikoslovje in literatura v večini primerov raje poslužujeta domačih izrazov.
Poglej Glagol in Konkordanca
Konstruiranje
gradbeniškega oblikovanja in velja za idiom kadar se risalna deska pri konstruiranju ne uporablja parne lokomotive kaže prek konstruiranja uporabo tehnike s poudarkom na funkciji in uporabi naravoslovnih znanosti ZDA Konstruíranje (tudi oblikovánje) je z vidika psihologije dela ustvarjalno-duhovna dejavnost, ki zahteva znanje: naravoslovnih znanosti (matematike, fizike, kemije, mehanike, toplotne tehnike, elektrotehnike), proizvodnih tehnik, nauke o gradivih, nauke o konstruiranju (kako si inovativno organizirati delo), znanje in izkušnje s področja, za katerega se konstruira.
Poglej Glagol in Konstruiranje
Kratki nedoločnik
Kratki nedoločnik je pogovorni nedoločnik brez končnega -i (npr. delat, nest, peč).
Poglej Glagol in Kratki nedoločnik
Ktitor
Kralj Мihajlo I. Vojislavlavljević, ktitorski portret v cerkvi sv. Mihaela v Stonu (okoli 1080) Ktitor (grško, lastnik, gospodar, iz starogrškega glagola, dobiti, imeti v lasti) je v vzhodnih pravoslavnih Cerkvah in Bizantinskem cesarstvu fizična oseba (duhovnik ali laik) ali pravna oseba (cerkev, cerkveni sklad, vas, mestna občina), ki ustanovi, obnovi ali dobi za nagrado za zasluge samostansko, vaško ali mestno cerkev, samostan, šolo ali dobrodelno ustanovo.
Poglej Glagol in Ktitor
Kurent (ime)
Kurent je moško osebno ime.
Poglej Glagol in Kurent (ime)
Kurultaj
Kurultaj (mongolsko: xural, хурул ali xuraldaan (hural, hurul ali huraldaan), turško: kurultay) je bila politična in vojaška skupščina nekdanjih mongolskih in turških poglavarjev in kanov.
Poglej Glagol in Kurultaj
Kvestor
Kvestor (latinsko quaestor, slovensko preiskovalec) je bil državni uradnik Starega Rima.
Poglej Glagol in Kvestor
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Glagol in Latinščina
Leet
Wikipedia ''leet'' Beseda leet ali l33t, ki zaznamuje strokovnjaka na svojem področju, izhaja iz besede elite, tj.
Poglej Glagol in Leet
Lingua franca
Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Poglej Glagol in Lingua franca
Manska gelščina
Mánska gélščina ali mánščina (Gaelg) spada skupaj z irsko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Glagol in Manska gelščina
Mateja Jemec Tomazin
Mateja Jemec Tomazin slovenska jezikoslovka * 13. januar 1978, Ljubljana Mateja Jemec Tomazin je slovenska jezikoslovka, ki deluje na področjih terminologije in frazeologije.
Poglej Glagol in Mateja Jemec Tomazin
Medmet
Mêdmet (interjékcija) je nepregibna besedna vrsta, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov.
Poglej Glagol in Medmet
Mrk (Šalamun)
Mrk je cikel petih pesmi Tomaža Šalamuna, izmed katerih je najbolj priljubljena in največkrat obravnavana prva.
Poglej Glagol in Mrk (Šalamun)
Namenilnik
Namenílnik (supín) je neosebna glagolska oblika, ki se konča na ‐t (vstat, sedet, prit) ali na ‐č (teč, peč).
Poglej Glagol in Namenilnik
Nedoločnik
Nèdolóčnik (ínfinitiv) je nedoločna glagolska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči).
Poglej Glagol in Nedoločnik
Oblikoslovje
Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).
Poglej Glagol in Oblikoslovje
Opis osebe
Opis osebe je neumetnostno, objektivno besedilo, ki govori o neki osebi in o njenih lastnostnih.
Poglej Glagol in Opis osebe
Orjana
Orjana je žensko osebno ime.
Poglej Glagol in Orjana
Oroslav Caf
Oroslav Caf (tudi Jurij Caf), slovenski jezikoslovec, pesnik in duhovnik, * 13. april 1814, Zgornje Verjane v Slovenskih Goricah, † 3. julij 1874, Ptuj.
Poglej Glagol in Oroslav Caf
Osebek
Osebek (subjekt) je eden od stavčnih členov, ki izraža vrsto dejanj oziroma nosilca stanja.
Poglej Glagol in Osebek
Pastavek
Pástávek je nepopolni stavek, ki je brez glagola in lahko nastopa kot samostojna poved (Da. – Tine!) ali kot del soredja (Hej, kam greš?).
Poglej Glagol in Pastavek
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Poglej Glagol in Pedagogika
Pevcu
Pesem Pevcu v prvi izdaji ''Poezij'' iz leta 1847 Pevcu je pesem Franceta Prešerna, prvič objavljena v ''Illyrisches Blatt'' 9.
Poglej Glagol in Pevcu
Podprogram
Podprogram je v računalništvu zaporedje programskih ukazov, ki izvaja določeno nalogo, zbrano kot enota.
Poglej Glagol in Podprogram
Podstava
Podstáva je del besede ali oblike pred obrazilom, npr.
Poglej Glagol in Podstava
Polnopomenska beseda
Polnopomenske oz.
Poglej Glagol in Polnopomenska beseda
Polstavek
Polstavek je stavek, v katerem je osebna glagolska oblika zamenjana za neosebno, ali stavek, nastal z opustitvijo pomožnega glagola v povedku (sedeč za mizo, so se pogovarjali; mladost, polna ponižanja).
Poglej Glagol in Polstavek
Pomišljaj
Pomišljáj je večinoma enodelno, lahko pa tudi dvodelno ločilo, načeloma nestično.
Poglej Glagol in Pomišljaj
Pomnilnik prevodov
Pomnilnik prevodov so orodja za računalniško podprto prevajanje (ang. computer-assisted translation - CAT), ki prevajalcu omogoča shranjevanje že prevedenih enot in njihovo ponovno uporabo pri nadaljnjih prevajalskih projektih.
Poglej Glagol in Pomnilnik prevodov
Pomožni glagol
Pomožni glagol ali pomožnik je glagol nepopolnega pomena, ki ima v povedku vlogo vezi.
Poglej Glagol in Pomožni glagol
Povedek
Povédek (tudi predikát) je stavčni člen, ki odgovarja na vprašanje Kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi, torej v stavku izraža dogajanje.
Poglej Glagol in Povedek
Povedkov prilastek
Povedkov prilastek je del povedka in je odvisen od osebka ali predmeta, kar se kaže v njegovem slovničnem ujemanju z enim od njiju.
Poglej Glagol in Povedkov prilastek
Predpreteklik
Prèdpretêklik je glagolska oblika iz opisnega deležnika na -l in preteklika pomožnega glagola biti (npr. storil sem bil).
Poglej Glagol in Predpreteklik
Premi govor
Premi govor je vrsta poročanega govora, pri katerem se besedilo prvotnega govora ne spreminja (dobesedni navedek), dodan mu je spremni stavek.
Poglej Glagol in Premi govor
Preteklik
Pretêklik ali pretêkli čàs je zložena glagolska oblika za izražanje preteklosti, torej preddobnosti glede na trenutek govorjenja.
Poglej Glagol in Preteklik
Prihodnjik
Prihódnjik je glagolska oblika za izražanje prihodnjega dejanja.
Poglej Glagol in Prihodnjik
Prislov
Prislov je polnopomenska nepregibna besedna vrsta, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.
Poglej Glagol in Prislov
Prva moška sklanjatev
Po prvi moški sklanjatvi se sklanjajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnice -a, -ú, -é (korak, koraka; most, mostu; dan, dne).
Poglej Glagol in Prva moška sklanjatev
Publiciteta
Publiciteta pomeni v najširšem pomenu objavo neke vsebine - besedil, slik, zvočnih zapisov, mnenj ali stališč v javnih medijih.
Poglej Glagol in Publiciteta
Puerta del Sol, Madrid
Puerta del Sol (špansko za "Sončeva vrata") je ena najbolj znanih in najbolj prometnih lokacij v Madridu.
Poglej Glagol in Puerta del Sol, Madrid
Rado
Rado je moško osebno ime.
Poglej Glagol in Rado
Rajko Nahtigal
Avstro-ogrske vojske Rajko Nahtigal, slovenski slavist, filolog, jezikoslovec in akademik, * 14. april 1877, Novo mesto, † 29. marec 1958, Ljubljana.
Poglej Glagol in Rajko Nahtigal
Razodetje
Razodétje je glagolnik od razodeti, kateri se po navadi uporablja kot razodetje resnice, skrivnosti; kar se razodene je mišljeno, da se razkrije ali odkrije.
Poglej Glagol in Razodetje
Rešef
Rešef ali Rešep (kanaansko רשף, ršp, eblaitsko Rašap, egipčansko ršpw) je bil kanaanski bog, povezan s kugo ali njeno poosebljenje.
Poglej Glagol in Rešef
Roderick Chisholm
Roderick Milton Chisholm, ameriški filozof in akademik, * 27. november 1916, North Attleboro, Massachusetts, Združene države Amerike, † 19. januar 1999, Providence, Rhode Island.
Poglej Glagol in Roderick Chisholm
Rodilnik
Rodílnik (tudi génitiv in génetiv) je v slovenščini 2.
Poglej Glagol in Rodilnik
Roman Jakobson
Roman Osipovič Jakobson, ruski jezikoslovec, literarni teoretik, profesor, strukturalist, * 11. oktober 1896, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. julij 1982, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Glagol in Roman Jakobson
Rubelj
Prva stran bankovca za 1 rubelj iz leta 1961 Rúbelj je uradna denarna valuta Ruske federacije (ruski rubelj) in Belorusije (beloruski rubelj), bil pa je tudi denarna enota Sovjetske zveze (sovjetski rubelj).
Poglej Glagol in Rubelj
Sestavljanje
Sestavljanje je ena izmed štirih besedotvornih vrst (izpeljava, zlaganje, sestavljanje in sklapljanje).
Poglej Glagol in Sestavljanje
Sestavljenka
Sestavljenka je tvorjena beseda s predponskim obrazilom, oziroma tvorjenka, katere predponsko obrazilo zamenjuje odvisni del skladenjske podstave.
Poglej Glagol in Sestavljenka
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Glagol in Seznam jezikoslovnih vsebin
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Glagol in Skladnja
Slovnična oseba
Slovnična oseba je slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku.
Poglej Glagol in Slovnična oseba
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Glagol in Slovnični spol
Slovnično število
Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.
Poglej Glagol in Slovnično število
Sobek
Sobek, tudi Sebek, Sohet, Sobk in Sobki (grško Sohos, latinsko Suhus) je bil staroegipčanski bog z zapleteno in spremenljivo naravo.
Poglej Glagol in Sobek
Stara angleščina
Stara angleščina (tudi anglosaščina) je zgodnja oblika angleškega jezika, ki se je govorila v delih današnje Anglije in južne Škotske med sredino 5. in sredino 12. stoletja.
Poglej Glagol in Stara angleščina
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Glagol in Stari Egipt
Stavba
Stavba je zgradba, ki zapira prostore, vanjo je mogoče vstopiti in se uporablja za bivanje ljudi, živali ali shranjevanje stvari.
Poglej Glagol in Stavba
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Poglej Glagol in Stavek
Svingerstvo
---- Svíngerstvo označuje način spolnega življenja ljudi (svingerjev), ki vključuje tri ali več ljudi.
Poglej Glagol in Svingerstvo
Tatjana Avenirovna Proskurjakova
Tatjana Avenirovna Proskurjakova, ameriška epigrafistka, arheologinja, ilustratorka, raziskovalka Majev in etnologinja ruskega rodu, * 23. januar 1909, Tomsk, Ruski imperij (danes Rusija), † 30. avgust 1985, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Glagol in Tatjana Avenirovna Proskurjakova
Tornado
Tipični tornado Tornado je močan nevihtni veter, za katerega je značilen vrtinčasti oblak v obliki dimnika.
Poglej Glagol in Tornado
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Glagol in Turščina
Tvorjenka
Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr.
Poglej Glagol in Tvorjenka
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Glagol in Ukrajinščina
Variety (revija)
Variety je ameriška poslovna revija, specializirana za ameriško filmsko industrijo, ki izhaja v Los Angelesu pod okriljem podjetja Variety Media, LLC., podružnice Penske Media Corporation.
Poglej Glagol in Variety (revija)
Večpomenskost
Večpomenskost ali polisemija (iz grške besede πολυσημεία.
Poglej Glagol in Večpomenskost
Velelnik
Velélnik ali imperatív je glagolska oblika za izražanje velelnega naklona, torej glagolskega naklona, ki izraža zaželenost glagolskega dejanjaToporišič J. Slovenska slovnica.
Poglej Glagol in Velelnik
Veliki črni bik
Veliki črni bik je pesem Daneta Zajca.
Poglej Glagol in Veliki črni bik
Vez
Véz je lahko.
Poglej Glagol in Vez
Vez (jezikoslovje)
Véz ali kópula je v jezikoslovju jedrni del povedka, na primer glagolskoimenskega.
Poglej Glagol in Vez (jezikoslovje)
Vrzeljenje
Vrzeljenje je tip glagolskega izpusta (elipse), kjer so v neprvem sestavniku vezniških zvez glagolske oblike izpuščene oziroma izbrisane, torej se v neprvem sestavniku ne ponovijo.
Poglej Glagol in Vrzeljenje