Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Gilbert Newton Lewis

Index Gilbert Newton Lewis

Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Kazalo

  1. 18 odnosi: Alfred Werner, Anatolij Fjodorovič Kapustinski, Baza (kemija), Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz, Johannes Nicolaus Brønsted, Kemija, Kislina, Konstanta fine strukture, Kubični model atoma, Lewisova teorija kislin in baz, Melvin Calvin, Planckov zakon, Pravilo okteta, Seznam ameriških kemikov, Sulfat, Theodore William Richards, Valenca, Vodik.

Alfred Werner

Alfred Werner, švicarski kemik, * 12. december 1866, Mulhouse, Alzacija, † 15. november 1919.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Alfred Werner

Anatolij Fjodorovič Kapustinski

Anatolij Fjodorovič Kapustinski, ruski kemik, * 26. december 1906, Žitomir, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 26. avgust 1960, Moskva.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Anatolij Fjodorovič Kapustinski

Baza (kemija)

Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Baza (kemija)

Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz

Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz je teorija, ki sta jo leta 1923 neodvisno eden od drugega predlagala danski fizikalni kemik Johannes Nicolaus Brönsted in angleški fizikalni kemik Thomas Martin Lowry.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz

Johannes Nicolaus Brønsted

Johannes Nicolaus Brønsted, danski fizikalni kemik, * 22. februar 1879, Varde, Danska, 17. december 1947, København, Danska.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Johannes Nicolaus Brønsted

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Kemija

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Kislina

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Konstanta fine strukture

Kubični model atoma

Kubični model atoma je bil eden prvih modelov atoma, v katerem so bili elektroni v nepolarnem atomu ali molekuli postavljeni v osem oglišč kocke.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Kubični model atoma

Lewisova teorija kislin in baz

Lewisova kislina je molekularna entiteta (in ustrezna kemijska vrsta), ki je akceptor (prejemnik) elektronskega para in zato sposobna reagirati z Lewisovo bazo, pri čemer nastane Lewisov adukt.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Lewisova teorija kislin in baz

Melvin Calvin

Melvin Calvin, ameriški kemik in biokemik, * 8. april 1911, St.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Melvin Calvin

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Planckov zakon

Pravilo okteta

Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Pravilo okteta

Seznam ameriških kemikov

Seznam ameriških kemikov.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Seznam ameriških kemikov

Sulfat

Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Sulfat

Theodore William Richards

Theodore William Richards, ameriški znanstvenik, * 31. januar 1868, Germantown † 2. april 1928, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Theodore William Richards

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Valenca

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Gilbert Newton Lewis in Vodik

Prav tako znan kot Gilbert Lewis, Gilbert N. Lewis.