Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Gibraltarski preliv

Index Gibraltarski preliv

Gibraltarski preliv iz vesolja. Pogled je usmerjen približno proti vzhodu, levo je Iberski polotok in desno Severna Afrika Gibraltarski preliv, tudi Gibraltarska ožina je ozek morski preliv, ki predstavlja edino povezavo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem ter ločuje Iberski polotok od Severne Afrike.

Kazalo

  1. 44 odnosi: Afrika, Ahmed al-Mansur, Al-Valid I., Alani, Andaluzija, Atanagild, Atlantida, Črna štorklja, Bela štorklja, Carigrajski prekop, Ceuta, Gajserik, Geografija Portugalske, Gibraltar, Gibraltar (razločitev), Henrik Pomorščak, Herman Sörgel, HMHS Britannic, Iberski polotok, Luka Koper, Maksimijan, Mappa Mundi iz Hereforda, Marinidi, Mavri, Morski preliv, Piteas, Pont Jacques Chaban-Delmas, Portugalsko pomorsko raziskovanje, Prečkanje Gibraltarske ožine, Rekonkvista, Rimsko cesarstvo, Sevilja, Seznam morskih prelivov, Sredozemsko morje, Tanger, Tarifa, Tarik ibn Zijad, Tir, Libanon, Tirensko morje, Utika, Tunisia, Velika geografska odkritja, Vpliv vetrnih elektrarn na ptice, 1274, 1338.

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Poglej Gibraltarski preliv in Afrika

Ahmed al-Mansur

Ahmed II., z vzdevkoma al-Mansur (Osvajalec) in az-Zahabí (Zlati) (arabsko احمد المنصور السعدي, Ahmed al-Mansur al-Saadi‎) je bil maroški sultan iz Sadijske dinastije, ki je vladal v letih 1578—1603, * 1549, Fes, Maroko, † 25. avgust 1603, predmestje Fesa, Maroko.

Poglej Gibraltarski preliv in Ahmed al-Mansur

Al-Valid I.

Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23.

Poglej Gibraltarski preliv in Al-Valid I.

Alani

Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.

Poglej Gibraltarski preliv in Alani

Andaluzija

Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.

Poglej Gibraltarski preliv in Andaluzija

Atanagild

Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.

Poglej Gibraltarski preliv in Atanagild

Atlantida

Kircherjev zemljevid Atlantide iz leta 1669 Atlantida (starogrško Ἀτλαντὶς νῆσος Atlantìs nḗsos – Atlasov otok) je bila domnevni otok v Atlantskem oceanu, na katerem je živela starodavna civilizacija.

Poglej Gibraltarski preliv in Atlantida

Črna štorklja

Črna štorklja (znanstveno ime Ciconia nigra) je velika ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki gnezdi od Evrope preko vse severne Azije (razen skrajnega severa) do Tihega oceana in v južnem delu Afrike.

Poglej Gibraltarski preliv in Črna štorklja

Bela štorklja

Bližnji posnetek glave odrasle štorklje Bela štorklja v letu Bela štorklja, v vsakdanji rabi pogosto samo »štorklja« (znanstveno ime Ciconia ciconia) je velika in dobro znana ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki gnezdi v Evropi, Zahodni in Srednji Aziji ter severozahodni Afriki.

Poglej Gibraltarski preliv in Bela štorklja

Carigrajski prekop

Carigrajski prekop (turško: Kanal İstanbul) je projekt umetne morske poti na ravni morja.

Poglej Gibraltarski preliv in Carigrajski prekop

Ceuta

Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.

Poglej Gibraltarski preliv in Ceuta

Gajserik

Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.

Poglej Gibraltarski preliv in Gajserik

Geografija Portugalske

Portugalska je obalna država v zahodni Evropi, na zahodnem koncu Iberskega polotoka, ki meji na Španijo (na njenih severnih in vzhodnih mejah: skupaj 1214 kilometrov. Portugalsko ozemlje vključuje tudi vrsto arhipelagov v Atlantskem oceanu (Azori in Madeira), ki sta strateška otoka ob severnem Atlantiku.

Poglej Gibraltarski preliv in Geografija Portugalske

Gibraltar

Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Gibraltarski preliv in Gibraltar

Gibraltar (razločitev)

Gibraltar je lahko.

Poglej Gibraltarski preliv in Gibraltar (razločitev)

Henrik Pomorščak

Henrik, vojvoda Viseujski (4. marec 1394 - 13. november 1460), bolj znan kot princ Henrik Pomorščak (portugalsko Infante de Sagres ou Navegador ali Infante Dom Henrique), je bil osrednji lik v prvih dneh Portugalskega imperija in v evropskih pomorskih odkritjih v 15.

Poglej Gibraltarski preliv in Henrik Pomorščak

Herman Sörgel

Herman Sörgel, nemški arhitekt z Bavarske * 2. april 1885 Regensburg, Bavarska, Nemško cesarstvo, † 25. december 1952 Bavarska, Zahodna Nemčija.

Poglej Gibraltarski preliv in Herman Sörgel

HMHS Britannic

HMHS Britannic (His Mayestic's Hospital Ship Britannic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik ter tretja od treh ladij iz razreda Olympic britanske družbe White Star Line.

Poglej Gibraltarski preliv in HMHS Britannic

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Poglej Gibraltarski preliv in Iberski polotok

Luka Koper

Panorama Luke Koper Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki ga upravlja istoimenska koprska delniška družba.

Poglej Gibraltarski preliv in Luka Koper

Maksimijan

Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.

Poglej Gibraltarski preliv in Maksimijan

Mappa Mundi iz Hereforda

Herefordska Mappa Mundi je srednjeveški zemljevid znanega sveta (mappa mundi), oblike, ki izhaja iz vzorca T in O, iz ok.

Poglej Gibraltarski preliv in Mappa Mundi iz Hereforda

Marinidi

Marinidi ali Banu abd al-Haqq (berbersko Imrinen, arabsko مرينيون ali بنو مرين - Marinovi sinovi) so bili muslimanska sunitska dinastija zanatskih Berberov, ki je vladala v Maroku od 13.

Poglej Gibraltarski preliv in Marinidi

Mavri

desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.

Poglej Gibraltarski preliv in Mavri

Morski preliv

Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.

Poglej Gibraltarski preliv in Morski preliv

Piteas

Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.

Poglej Gibraltarski preliv in Piteas

Pont Jacques Chaban-Delmas

Pont Jacques Chaban-Delmas je navpični dvižni most čez Garono v Bordeauxu v Franciji.

Poglej Gibraltarski preliv in Pont Jacques Chaban-Delmas

Portugalsko pomorsko raziskovanje

Portugalsko pomorsko raziskovanje je povzročilo številna ozemlja in pomorske poti, ki so jih zabeležili Portugalci kot rezultat svojih intenzivnih pomorskih potovanj v 15.

Poglej Gibraltarski preliv in Portugalsko pomorsko raziskovanje

Prečkanje Gibraltarske ožine

Gibraltarska ožina, na levi Andaluzija, na desni pa Rif Za Prečkanje gibraltarskega preliva je predlagan most ali predor, ki bi prečkal Gibraltarski preliv in bi tako povezal Evropo z Afriko.

Poglej Gibraltarski preliv in Prečkanje Gibraltarske ožine

Rekonkvista

Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.

Poglej Gibraltarski preliv in Rekonkvista

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Gibraltarski preliv in Rimsko cesarstvo

Sevilja

Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.

Poglej Gibraltarski preliv in Sevilja

Seznam morskih prelivov

Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.

Poglej Gibraltarski preliv in Seznam morskih prelivov

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Poglej Gibraltarski preliv in Sredozemsko morje

Tanger

Tanger (arabsko طنجة‎: Ṭanja, berbersko ⵟⴰⵏⵊⴰ: Ṭanja) je veliko mesto v severnem Maroku ob zahodnem vhodu v Gibraltarsko ožino, kjer se stikata Atlantik in Sredozemsko morje.

Poglej Gibraltarski preliv in Tanger

Tarifa

Tarifa je majhno mestece v provinci Cádiz v Andaluziji na južni obali Španije.

Poglej Gibraltarski preliv in Tarifa

Tarik ibn Zijad

Tarik ibn Zijad (arabsko طارق بن زياد‎, Ṭāriq ibn Ziyād) je bil berberski omajadski general, ki je na čelu arabske vojske začel osvajanje vizigotske Hispanije, sedanje Španije in Portugalske, * 670, Magreb, † 719, Damask.

Poglej Gibraltarski preliv in Tarik ibn Zijad

Tir, Libanon

Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.

Poglej Gibraltarski preliv in Tir, Libanon

Tirensko morje

Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.

Poglej Gibraltarski preliv in Tirensko morje

Utika, Tunisia

Utika je bilo starodavno feničansko in kartagijsko mesto, ki se nahaja v bližini izliva reke Medžerde v Sredozemlje, med Kartagino na jugu in Hiponom (današnja Bizerta) na severu.

Poglej Gibraltarski preliv in Utika, Tunisia

Velika geografska odkritja

Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.

Poglej Gibraltarski preliv in Velika geografska odkritja

Vpliv vetrnih elektrarn na ptice

Rečni galeb, pogosta žrtev vetrnih elektrarn Z razmahom '''vetrnih elektrarn''' po svetu se množijo podatki in raziskave o njihovem škodljivem vplivu na ptice.

Poglej Gibraltarski preliv in Vpliv vetrnih elektrarn na ptice

1274

1274 (MCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Gibraltarski preliv in 1274

1338

1338 (MCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Gibraltarski preliv in 1338

Prav tako znan kot Gibraltarska ožina.