Hitreje kot brskalnik!
94 odnosi: Akcija (fizika), Anihilacija para, Antidelec, Četverec gibalne količine, D'Alembertovo načelo, Delčnovalovna dualnost, Difuzija, Diracov zapis, Einsteinove enačbe polja, Ekstenzivna količina, Ekviparticijski izrek, Elektromagnetno valovanje, Elektronski nevtrino, Emmy Noether, Enačba Ciolkovskega, Fizika, Foton, Friedrich Hasenöhrl, Gravitacijsko polje, Hitrost gravitacije, Hodograf, Invariantnost, Itzhak Bars, Izpeljana enota SI, Izrek H, Izrek o gibalni količini, Izrek o vrtilni količini, Jean Buridan, Kinetična energija, Kiralnost (fizika), Klasična mehanika, Konstanta fine strukture, Kontinuitetna enačba, Kvantizacija, Kvantna fluktuacija, Kvantna mehanika, Kvantni harmonični oscilator, Kvantno stanje, Kvaziimpuls, Lagrangeeva točka, Lasersko hlajenje, Machovsko načelo, Masa, Maxwellov napetostni tenzor, Mehanika, Meritev, Mnogočasovne razsežnosti, Načelo komplementarnosti, Načelo nedoločenosti, Navor, ..., Nevtrino, Nevtronij, Newtonovi zakoni gibanja, Ohranitveni zakon, Optična pinceta, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Planckov sistem enot, Planckova dolžina, Planckova gibalna količina, Planckova konstanta, Pojav Jarkovskega, Pojav JORP, Polisaharid, Portal (videoigra), Potovanje v času, Prepovedani pas, Prožni trk, Prožno sipanje, Psevdoskalar, Razsežnostna analiza, Realnost, Seznam fizikalnih vsebin, Sila, Simetrija T, Splošna plinska enačba, Sunek sile, Tahion, Tenzor, Tlak, Točkasto telo, Transportni pojav, Trk, Uklon, Uklon elektronov, Uklon nevtronov, Uvod v kvantno mehaniko, Vektor (matematika), Vektor četverec, Vesolje, Vijačnost, Virialni izrek, Vrtilna količina, Vztrajnostni moment, Weylova enačba. Razširi indeks (44 več) »
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Novo!!: Gibalna količina in Akcija (fizika) · Poglej več »
Anihilacija para
Anihilacija para je pojav fiziki osnovnih delcev, pri katerem trčita osnovni delec (npr. elektron) in njegov antidelec (npr. pozitron).
Novo!!: Gibalna količina in Anihilacija para · Poglej več »
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Novo!!: Gibalna količina in Antidelec · Poglej več »
Četverec gibalne količine
Četvêrec gibálne kolíčine (oznaka Pμ) je v posebni teoriji relativnosti razširitev pojma gibalne količine, poznanega iz klasične mehanike.
Novo!!: Gibalna količina in Četverec gibalne količine · Poglej več »
D'Alembertovo načelo
D'Alembertovo načélo (ali tudi Lagrange-d'Alembertovo načelo) je v fiziki načelo o osnovnih klasičnomehanskih zakonih gibanja in je enakovredno 2.
Novo!!: Gibalna količina in D'Alembertovo načelo · Poglej več »
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Novo!!: Gibalna količina in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Novo!!: Gibalna količina in Difuzija · Poglej več »
Diracov zapis
Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.
Novo!!: Gibalna količina in Diracov zapis · Poglej več »
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Novo!!: Gibalna količina in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »
Ekstenzivna količina
Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.
Novo!!: Gibalna količina in Ekstenzivna količina · Poglej več »
Ekviparticijski izrek
Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.
Novo!!: Gibalna količina in Ekviparticijski izrek · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Gibalna količina in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Novo!!: Gibalna količina in Elektronski nevtrino · Poglej več »
Emmy Noether
Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.
Novo!!: Gibalna količina in Emmy Noether · Poglej več »
Enačba Ciolkovskega
rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.
Novo!!: Gibalna količina in Enačba Ciolkovskega · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Gibalna količina in Fizika · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Gibalna količina in Foton · Poglej več »
Friedrich Hasenöhrl
Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Novo!!: Gibalna količina in Friedrich Hasenöhrl · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Gibalna količina in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Novo!!: Gibalna količina in Hitrost gravitacije · Poglej več »
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Novo!!: Gibalna količina in Hodograf · Poglej več »
Invariantnost
Invariantnost je v matematiki in teoretični fiziki značilnost fizikalnih količin, ki se kaže v tem, da ostane njena vrednost nespremenjena pri transformacijah.
Novo!!: Gibalna količina in Invariantnost · Poglej več »
Itzhak Bars
Itzhak Bars, ameriški fizik, * 31. avgust 1943, İzmir, Turčija.
Novo!!: Gibalna količina in Itzhak Bars · Poglej več »
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Novo!!: Gibalna količina in Izpeljana enota SI · Poglej več »
Izrek H
Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.
Novo!!: Gibalna količina in Izrek H · Poglej več »
Izrek o gibalni količini
Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.
Novo!!: Gibalna količina in Izrek o gibalni količini · Poglej več »
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Novo!!: Gibalna količina in Izrek o vrtilni količini · Poglej več »
Jean Buridan
Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.
Novo!!: Gibalna količina in Jean Buridan · Poglej več »
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Novo!!: Gibalna količina in Kinetična energija · Poglej več »
Kiralnost (fizika)
Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.
Novo!!: Gibalna količina in Kiralnost (fizika) · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Gibalna količina in Klasična mehanika · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Gibalna količina in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Novo!!: Gibalna količina in Kontinuitetna enačba · Poglej več »
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Novo!!: Gibalna količina in Kvantizacija · Poglej več »
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Novo!!: Gibalna količina in Kvantna fluktuacija · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Gibalna količina in Kvantna mehanika · Poglej več »
Kvantni harmonični oscilator
Kvantni harmonični oscilator je kvantnomehanski analogon klasičnemu harmoničnemu oscilatorju (harmoničnemu nihalu).
Novo!!: Gibalna količina in Kvantni harmonični oscilator · Poglej več »
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Novo!!: Gibalna količina in Kvantno stanje · Poglej več »
Kvaziimpuls
Kvaziimpuls je gibalni količini podoben vektor, ki je povezan z elektroni v kristalni mreži.
Novo!!: Gibalna količina in Kvaziimpuls · Poglej več »
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Novo!!: Gibalna količina in Lagrangeeva točka · Poglej več »
Lasersko hlajenje
Lasersko hlajenje je skupno ime za več različnih tehnik, pri katerih z enim ali več laserskimi žarki hladimo atomske in molekularne pare do temperatur blizu absolutne ničle.
Novo!!: Gibalna količina in Lasersko hlajenje · Poglej več »
Machovsko načelo
Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.
Novo!!: Gibalna količina in Machovsko načelo · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Gibalna količina in Masa · Poglej več »
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Novo!!: Gibalna količina in Maxwellov napetostni tenzor · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Gibalna količina in Mehanika · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Gibalna količina in Meritev · Poglej več »
Mnogočasovne razsežnosti
Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.
Novo!!: Gibalna količina in Mnogočasovne razsežnosti · Poglej več »
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Novo!!: Gibalna količina in Načelo komplementarnosti · Poglej več »
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Novo!!: Gibalna količina in Načelo nedoločenosti · Poglej več »
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Novo!!: Gibalna količina in Navor · Poglej več »
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Novo!!: Gibalna količina in Nevtrino · Poglej več »
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Novo!!: Gibalna količina in Nevtronij · Poglej več »
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Novo!!: Gibalna količina in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Novo!!: Gibalna količina in Ohranitveni zakon · Poglej več »
Optična pinceta
Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).
Novo!!: Gibalna količina in Optična pinceta · Poglej več »
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Gibalna količina in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Novo!!: Gibalna količina in Planckov sistem enot · Poglej več »
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Novo!!: Gibalna količina in Planckova dolžina · Poglej več »
Planckova gibalna količina
Planckova gibalna količina (oznaka G_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Novo!!: Gibalna količina in Planckova gibalna količina · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: Gibalna količina in Planckova konstanta · Poglej več »
Pojav Jarkovskega
'''Pojav Jarkovskega:''' Sila na asteroid nastane zaradi izsevanih fotonov. Na sliki je prikazana sila za progradno se gibajoči asteroid. V tem primeru komponenta sile deluje v smeri gibanja asteroida. Asteroid se v spirali oddaljuje od Sonca Pojáv Jarkovskega se kaže kot izredno majhna (netežnostna) sila, ki je posledica anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Novo!!: Gibalna količina in Pojav Jarkovskega · Poglej več »
Pojav JORP
naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Novo!!: Gibalna količina in Pojav JORP · Poglej več »
Polisaharid
Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.
Novo!!: Gibalna količina in Polisaharid · Poglej več »
Portal (videoigra)
Portal je miselna ploščadna videoigra podjetja Valve, ki je prvič izšla leta 2007 v kompilaciji The Orange Box za Windows, Xbox 360 in PlayStation 3, kasneje pa še predelave za nekatere druge sisteme.
Novo!!: Gibalna količina in Portal (videoigra) · Poglej več »
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Novo!!: Gibalna količina in Potovanje v času · Poglej več »
Prepovedani pas
Prepovedani pas je energijski pas v območju od vrha valenčnega pasu do začetka prevodnega pasu.
Novo!!: Gibalna količina in Prepovedani pas · Poglej več »
Prožni trk
Atomi med seboj prožno trkajo. Rdeči atomi so obarvani, da je laže slediti njihovemu gibanju. Próžni tŕk (tudi elástični tŕk) je trk, pri katerem je skupna kinetična energija vseh delcev pred trkom enaka skupni kinetični energiji vseh delcev po trku.
Novo!!: Gibalna količina in Prožni trk · Poglej več »
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Novo!!: Gibalna količina in Prožno sipanje · Poglej več »
Psevdoskalar
Psevdoskalar je skalar, ki spremeni predznak pri zrcaljenju.
Novo!!: Gibalna količina in Psevdoskalar · Poglej več »
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Novo!!: Gibalna količina in Razsežnostna analiza · Poglej več »
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Novo!!: Gibalna količina in Realnost · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Gibalna količina in Sila · Poglej več »
Simetrija T
Simetrija T pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki predstavljajo obrat časa: To je sprememba časa t \, v -t \,.
Novo!!: Gibalna količina in Simetrija T · Poglej več »
Splošna plinska enačba
idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.
Novo!!: Gibalna količina in Splošna plinska enačba · Poglej več »
Sunek sile
Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.
Novo!!: Gibalna količina in Sunek sile · Poglej več »
Tahion
Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.
Novo!!: Gibalna količina in Tahion · Poglej več »
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Novo!!: Gibalna količina in Tenzor · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Gibalna količina in Tlak · Poglej več »
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Novo!!: Gibalna količina in Točkasto telo · Poglej več »
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.
Novo!!: Gibalna količina in Transportni pojav · Poglej več »
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Novo!!: Gibalna količina in Trk · Poglej več »
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.
Novo!!: Gibalna količina in Uklon · Poglej več »
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Novo!!: Gibalna količina in Uklon elektronov · Poglej več »
Uklon nevtronov
Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.
Novo!!: Gibalna količina in Uklon nevtronov · Poglej več »
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Novo!!: Gibalna količina in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Gibalna količina in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Novo!!: Gibalna količina in Vektor četverec · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Gibalna količina in Vesolje · Poglej več »
Vijačnost
Vijačnost (oznaka h \) je v fiziki delcev projekcija spina (\vec S \) na smer gibalne količine (\hat p \).
Novo!!: Gibalna količina in Vijačnost · Poglej več »
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Novo!!: Gibalna količina in Virialni izrek · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Gibalna količina in Vrtilna količina · Poglej več »
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Novo!!: Gibalna količina in Vztrajnostni moment · Poglej več »
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Novo!!: Gibalna količina in Weylova enačba · Poglej več »
