Kazalo
61 odnosi: Amfoternost, Argutit, Atomski polmer, Šibka kovina, Baksanski nevtrinski observatorij, Bipolarni tranzistor, Bolometer, Cinkova skupina, Clemens Winkler, Dielektrik, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Dioda, Dopant, Dopiranje, Efektivna masa, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 4. periode, Flerovij, Fotodioda, Germanijev(II) oksid, Germanijev(IV) oksid, Gibeon (meteorit), Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Granat, Indij, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Izparilna toplota, Kositer, Kovinski meteorit, Kristalna struktura, Magnetno polje v snoveh, Meteorit Hoba, Mullikenova lestvica, Ogljik, Ogljikova skupina, Orbitala, Periodni sistem elementov, Polkovina, Polprevodnik, Prepovedani pas, Računalnik, Razširitev periodnega sistema elementov, Razkolnost, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, ... Razširi indeks (11 več) »
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Poglej Germanij in Amfoternost
Argutit
Argutit je redek germanijev oksidni mineral s kemijsko formulo GeO2, ki spada v rutilno skupino mineralov.
Poglej Germanij in Argutit
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Germanij in Atomski polmer
Šibka kovina
Šibke kovine ali po-prehodne kovine ali kovine iz bloka p so razred kemijskih elementov, ki so v periodnem sistemu elementov umeščeni desno od prehodnih kovin.
Poglej Germanij in Šibka kovina
Baksanski nevtrinski observatorij
Ena od štirih ravnin scintilacijskega daljnogleda Baksanski nevtrinski observatorij (kratica BNO) je nevtrinski observatorij Inštituta za jedrske raziskave Ruske akademije znanosti.
Poglej Germanij in Baksanski nevtrinski observatorij
Bipolarni tranzistor
Bípolárni tranzístor (angleško bipolar junction transistor - BJT) je polprevodniški element.
Poglej Germanij in Bipolarni tranzistor
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Poglej Germanij in Bolometer
Cinkova skupina
V 12. skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) ali cinkovo skupino spadajo elementi cink (Zn), kadmij (Cd) in živo srebro (Hg).
Poglej Germanij in Cinkova skupina
Clemens Winkler
Clemens Alexander Winkler, nemški kemik, * 26. december 1838, Freiberg, Nemčija, † 8. oktober 1904, Dresden, Nemčija.
Poglej Germanij in Clemens Winkler
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).
Poglej Germanij in Dielektrik
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Poglej Germanij in Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dioda
Diode Dioda je elektronski element z dvema priključkoma (anoda in katoda).
Poglej Germanij in Dioda
Dopant
Dopant je snov, ki jo vnesemo v izredno majhnih količinah (v sledeh) v snov, da bi s tem snovi spremenili električne in optične lastnosti.
Poglej Germanij in Dopant
Dopiranje
Dopiranje je v proizvodnji polprevodnikov postopek vnosa nečistoč (v izredno majhnih količinah, v sledeh) v čiste oziroma prave polprevodnike, da bi spremenili njihove električne lastnosti.
Poglej Germanij in Dopiranje
Efektivna masa
Efektivna masa (oznaka m*) se uporablja v fiziki trdne snovi za opis navidezne mase delcev v kristalu z uporabo polklasičnega načina opisa.
Poglej Germanij in Efektivna masa
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Germanij in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Germanij in Elektronska lupina
Element 4. periode
Element 4.
Poglej Germanij in Element 4. periode
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Germanij in Flerovij
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Poglej Germanij in Fotodioda
Germanijev(II) oksid
Germanijev(II) oksid je anorganska spojina s kemijsko formulo GeO.
Poglej Germanij in Germanijev(II) oksid
Germanijev(IV) oksid
Germanijev(IV) oksid, germanijev dioksid ali germanijev oksid je anorganska spojina s formulo GeO2.
Poglej Germanij in Germanijev(IV) oksid
Gibeon (meteorit)
Meteorit Gibeon Meteorit Gibeon je meteorit iz skupine kovinskih meteoritov.
Poglej Germanij in Gibeon (meteorit)
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Germanij in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Germanij in Gostota elementov (podatkovna stran)
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Poglej Germanij in Granat
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Germanij in Indij
Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.
Poglej Germanij in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Germanij in Ionski polmer
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Germanij in Izparilna toplota
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Germanij in Kositer
Kovinski meteorit
Kovinski meteorit Kovinski meteorit ali železov meteorit je meteorit, ki je v glavnem sestavljen iz zlitine železa in niklja.
Poglej Germanij in Kovinski meteorit
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Germanij in Kristalna struktura
Magnetno polje v snoveh
Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).
Poglej Germanij in Magnetno polje v snoveh
Meteorit Hoba
Meteorit leta 2013 Meteorit Hoba (izgovarjava HOE-bah) ali meteorit Hoba West je na kmetiji Hoba West, nedaleč od Grootfonteina v regiji Otjozondjupa v Namibiji.
Poglej Germanij in Meteorit Hoba
Mullikenova lestvica
Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.
Poglej Germanij in Mullikenova lestvica
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Germanij in Ogljik
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Germanij in Ogljikova skupina
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Germanij in Orbitala
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Germanij in Periodni sistem elementov
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Poglej Germanij in Polkovina
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Germanij in Polprevodnik
Prepovedani pas
Prepovedani pas je energijski pas v območju od vrha valenčnega pasu do začetka prevodnega pasu.
Poglej Germanij in Prepovedani pas
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Germanij in Računalnik
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Germanij in Razširitev periodnega sistema elementov
Razkolnost
Zeleni fluorit z izrazito razkolnostjo Biotit z osnovno razkolnostjo Razkolnost je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev.
Poglej Germanij in Razkolnost
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Germanij in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Germanij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Germanij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Germanij in Seznam kemijskih vsebin
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Germanij in Steklo
Svetlikava pološčenka
Svetlikava pološčenka (znanstveno ime Ganoderma lucidum) je drevesna goba, znana tudi pod kitajskim imenom Ling Zhi in japonskim reiši, ki je na Vzhodu znana kot ena izmed najpomembnejših zdravilnih gob.
Poglej Germanij in Svetlikava pološčenka
Svinčev(II) sulfid
Svinčev(II) sulfid je anorganska spojina s formulo PbS.
Poglej Germanij in Svinčev(II) sulfid
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Germanij in Tabela izotopov
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Germanij in Tališča elementov (podatkovna stran)
Tranzistor
Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.
Poglej Germanij in Tranzistor
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Germanij in Valenca
Vanadijeva skupina
V 5. ali vanadijevo skupino periodnega sistema elementov spadajo elementi vanadij (V), niobij (Nb), tantal (Ta) in dubnij (Db), katerega so ga prvič sintetizirali leta 1967.
Poglej Germanij in Vanadijeva skupina
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Germanij in Voda
Vrelišča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Germanij in Vrelišča elementov (podatkovna stran)
32 (število)
32 (dváintrídeset) je naravno število, za katero velja 32.
Poglej Germanij in 32 (število)