Hitreje kot brskalnik!
309 odnosi: Adlešiči, Afrika (rimska provinca), Ajdna, Al Andaluz, Aldii, Aleksander Sever, Alojz, Alpe, Amalija, Ambroni, Angleži, Angli, Anglija, Anti, Antoninska kuga, Apaško polje, Ardarik, Arminij, Asiago, Avstrija, Švedi, Češka (zgodovinska dežela), Črna stotnija, Črnomelj, Baltski Veneti, Barbar, Bastarni, Batavi, Batavska republika, Batavska vstaja, Baton Dardanski, Béjaïa, Behistunski napis, Belgi, Belgijska Galija, Benečija, Berlin, Bitka na Katalunskih poljih, Bitka pri Tolbiacu, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bitka za Alezijo, Bizantinsko cesarstvo, Boetij, Bog, Bohumil Trnka, Brada, Brandenburg (volilna kneževina), Bratislava, Bremen, Burgundi, ..., Burgundija, Buri (germansko pleme), Commentarii de bello Gallico, Davorin Žunkovič, De administrando imperio, Decebal, Družina, Dvigrad, Eburoni, Edui, Eger, Elvis, Ema, Evropa, Evropska Rusija, Fajda, Fasti Triumphales, Ferdinand, Filip Arabec, Flevum, Flins, Francija, Franki, Frankovska, Frankovski jezik, Franz Bopp, Friderik I. Barbarossa, Furlanija, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Gajserik, Galci, Galien, Galske vojne, Galski imperij, Gaskonja, Gemma Augustea, Genovefa, Gepidi, Germania Slavica, Germanik, Germanska mitologija, Germanski jeziki, Gordijan III., Goti, Gotska arhitektura, Grad zatočišče, Granat, Grofija Flandrija, Gustav, Habeas corpus, Hamaland, Hamavi, Hasdingi, Hati (germansko pleme), Heidelberg, Helmut, Helveti, Henrik VI. Hohenstaufen, Hermunduri, Heruli, Heruski, Hilbudij, Hildebrandslied (Hildebrandova pesem), I. legija Minervia, Igor, II. legija Augusta, II. legija Italica, Inge, Ingeborg, Ingrid, Irma (osebno ime), Italija, Italijanski kralji, Italsko kraljestvo (476–493), Ivo, IX. legija Hispana, Jantarska pot, Jastorfska kultura, Junaški ep, Jutungi, Kaledonci, Kaligula, Kar (rimski cesar), Karakala, Karantanija, Karel, Karel Veliki, Karolingi, Karpi, Katz, Kelti, Kijevska Rusija, Kimbri, Kirt, Kitab-Verlag, Klavdij II. Gotski, Konstancij II., Kostoboki, Kriza tretjega stoletja, Kvadi, Laeti, Langobardi, Latvijci, Lübeck, Lemovi, Liga (merska enota), Lille, Livonci, Ljubljana, Lombardsko-beneško kraljestvo, Lozana, Lugi, Madžarska, Madžarske rune, Mainz, Maksimijan, Markomani, Markomanske vojne, Melfijske konstitucije, Menapijci, Metz, Mitologija, Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe, Nemška književnost, Nemci, Nerina, Nervijci, Nijmegen, Nord - Pas-de-Calais, Noriki (ljudstvo), Normandija, Normani, Norveška, Norvežani, Oppidum, Oskar (ime), Ostrogoti, Oton, Padova (pokrajina), Palermo, Panonski limes, Panslavizem, Papeška država, Papež Anastazij II., Papež Benedikt VI., Papež Bonifacij II., Papež Sabinijan, Patriarh, Paul, Pax Romana, Piteas, Podklošter, Poljska književnost, Polzela, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pomorjanščina, Pomorjansko, Praga, Pravica prve noči, Prekmurci, Preseljevanje ljudstev, Pretorijska straža, Pretorska prefektura, Pretorska prefektura Italija, Principat, Publij Kornelij Tacit, Pupien, Quidditch, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Rimska Britanija, Rimska Dakija, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Rok, Roland, Rugi, Runa, Sabljanje, Samo (kralj), Samova plemenska zveza, Sasi, Schleswig-Holstein, Semiti, Sen kresne noči, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih uzurpatorjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Silingi, Skiri, Skotščina, Slovanski kongres v Pragi (1848), Slovenija, Slovenska kultura, Slovenska skupnost v Italiji, Slovenska znanstvena fantastika, Sojenice, Spodnja Germanija, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Svebi, Teodelinda, Tetrarhija, Thionville, Trenčín, Trg, Triariji, Twente (regija), Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev, Utrecht, Uzurpator, Valentinijan I., Vandalizem, Vandalsko kraljevstvo, Varjagi, Vekoslav, Velika Germanija, Velika ilirska vstaja, Veliti, Veneti, Venetska teorija, Vid (ime), VIII. legija Augusta, Vikingi, Vindobona, Vino, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo, Vlahi, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Brabant, Vrtnica, Vzhodnogermanski jeziki, Wales, Wilhelm Hünermann, XIX. legija, XVII. legija, XVIII. legija, XXII. legija Primigenia, Zahodna Frizija, Zamenjalna šifra, Zarubinska kultura, Zelandija, Nizozemska, Zeliščarstvo, Zgodovina Francije, Zgodovina Italije, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Poljske, Zgodovina Portugalske, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Slovenije, Zutphen, 126 Veleda, 17, 18 pr. n. št., 21, 23. avgust, 30. julij. Razširi indeks (259 več) »
Adlešiči
Ádlešiči so obmejno naselje v Občini Črnomelj.
Novo!!: Germani in Adlešiči · Poglej več »
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Novo!!: Germani in Afrika (rimska provinca) · Poglej več »
Ajdna
Ajdna, tudi Ajdna nad Potoki (1064 mnm), je skalna vzpetina na južnem pobočju gore Stol v Karavankah.
Novo!!: Germani in Ajdna · Poglej več »
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Novo!!: Germani in Al Andaluz · Poglej več »
Aldii
Aldii so bili po srednjeveških germanskih zakonih polsvobodni podložniki z družbenim položajem med svobodnjaki in sužnji in se pogosto zmotno zamenjujejo s tlačani.
Novo!!: Germani in Aldii · Poglej več »
Aleksander Sever
Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.
Novo!!: Germani in Aleksander Sever · Poglej več »
Alojz
Alojz je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Alojz · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Germani in Alpe · Poglej več »
Amalija
Amalija je žensko osebno ime.
Novo!!: Germani in Amalija · Poglej več »
Ambroni
12px porazi Ambroni, pripadniki plemenske zveze v antični Germaniji, ki so se v poznem 2.
Novo!!: Germani in Ambroni · Poglej več »
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Germani in Angleži · Poglej več »
Angli
Ángli so bili eno glavnih starogermanskih plemen, ki se je po padcu Zahodnorimskega imperija naselilo v Britaniji.
Novo!!: Germani in Angli · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Germani in Anglija · Poglej več »
Anti
Anti so bili poznoantično ljudstvo oziroma plemenska zveza, ki je v 6.
Novo!!: Germani in Anti · Poglej več »
Antoninska kuga
Antoninska kuga leta 165-180, znana tudi galenska kuga po zdravniku Galenu, ki jo je opisal, je bila pandemija črnih koz ali ošpic, ki je izbruhnila v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov s pohoda na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Germani in Antoninska kuga · Poglej več »
Apaško polje
Apaško polje (v ozadju avstrijsko gričevje Oststeierisches Hügelland) Apaško polje je ravnina na Štajerskem, ki se razprostira na površini 36 km² in nadmorski višini od 210 do 230 m.n.v..
Novo!!: Germani in Apaško polje · Poglej več »
Ardarik
Ardarik (latinsko) je bil kralj Gepidov, germanskega plemena tesno povezanega z Goti.
Novo!!: Germani in Ardarik · Poglej več »
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Novo!!: Germani in Arminij · Poglej več »
Asiago
Asiago je manjše mesto (približno 6500 prebivalcev) na planoti (Altopiano di Asiago ali Altopiano dei Sette Comuni) v pokrajini Vicenza v deželi Benečija v severovzhodni Italiji, v bližini meje med deželama Benečija in Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska ter na vznožju Alp.
Novo!!: Germani in Asiago · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Germani in Avstrija · Poglej več »
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Novo!!: Germani in Švedi · Poglej več »
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Novo!!: Germani in Češka (zgodovinska dežela) · Poglej več »
Črna stotnija
Črna stotnija (translit), njeni pripadniki znani kot črnostotniki (черносотенцы (beri: černostotenci))), je bilo konzervativno, monarhistično in skrajno nacionalistično nasilno gibanje v Rusiji v začetku 20. stoletja. Bilo je odločen zagovornik vladarske hiše Romanovih in je nasprotovalo kakršnemukoli omejevanju avtokracije (samodrštva) vladajočega cesarja.
Novo!!: Germani in Črna stotnija · Poglej več »
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Novo!!: Germani in Črnomelj · Poglej več »
Baltski Veneti
Báltski Venéti ali Venédi so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje Poljske.
Novo!!: Germani in Baltski Veneti · Poglej več »
Barbar
Barbar je nekdo, za katerega se dojema, da je bodisi neciviliziran ali primitiven.
Novo!!: Germani in Barbar · Poglej več »
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Novo!!: Germani in Bastarni · Poglej več »
Batavi
Karta dela zahodne Evrope okoli leta 150 Batavi (latinsko, nizozemsko Bataven) so bili germansko pleme, prvotno stranska veja Hatov, ki so na začetku 1.
Novo!!: Germani in Batavi · Poglej več »
Batavska republika
Lokacija Batavske republike Batavska republika je bila v letih 1795 do 1806 francoska sestrska država na tleh sedanje Nizozemske, oblikovana po vzoru Francoske prve republike.
Novo!!: Germani in Batavska republika · Poglej več »
Batavska vstaja
Batavska vstaja leta 69-70 je bila vstaja germanskih in keltskih plemen v rimski provinci Spodnji Germaniji (sodobna južna Nizozemska in severno Porenje) proti Rimskemu cesarstvu.
Novo!!: Germani in Batavska vstaja · Poglej več »
Baton Dardanski
Baton, kralj ilirskega Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 206 pr.
Novo!!: Germani in Baton Dardanski · Poglej več »
Béjaïa
Béjaïa (izg. Bedžaja, kabilsko Bgayet, ⴱⴳⴰⵢⴻⵜ), nekoč Bougie in Bugia, je sredozemsko pristaniško mesto v zalivu Béjaïa v Alžiriji.
Novo!!: Germani in Béjaïa · Poglej več »
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Novo!!: Germani in Behistunski napis · Poglej več »
Belgi
Belgi je skupno ime za plemena, ki so poseljevala severno Galijo med Renom in Seno.
Novo!!: Germani in Belgi · Poglej več »
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen. Cezar omenja, da sta njeno mejo z Galijo tvorili Marna in Sena,Julij Cezar, Komentarji galskih vojn z Germanijo pa Ren.
Novo!!: Germani in Belgijska Galija · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Germani in Benečija · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Germani in Berlin · Poglej več »
Bitka na Katalunskih poljih
Bitka na Katalunskih poljih, znana tudi kot bitka pri Châlonsu, je potekala 20.
Novo!!: Germani in Bitka na Katalunskih poljih · Poglej več »
Bitka pri Tolbiacu
Bitka pri Tolbiacu, znana tudi kot bitka pri Zülpichu, je bila bitka med Franki pod kraljem Klodvikom I. in Alemani, ki se je zgodila leta 496 v Porenju.
Novo!!: Germani in Bitka pri Tolbiacu · Poglej več »
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Novo!!: Germani in Bitka v Tevtoburškem gozdu · Poglej več »
Bitka za Alezijo
Bitka za Alezijo ali obleganje Alezije je bil vojaški spopad v Galskih vojnah, ki je potekal septembra leta 52 p.n.š okoli Galskega oppiduma (utrjeno naselje) v Aleziji, večji center plemena Mandubov. Vojska Julija Cezarja se je bojevala proti konfederaciji Galskih plemen združenih pod vodstvom Vercingetoriksa iz plemena Arvernov. Bitka je bila zadnji večji spopad med Rimljani in Galci in je obravnavana kot največji dosežek Cezarja. Bitka za Alezijo je označevala konec Galske samostojnosti v Franciji in Belgiji.
Novo!!: Germani in Bitka za Alezijo · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Germani in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Novo!!: Germani in Boetij · Poglej več »
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Novo!!: Germani in Bog · Poglej več »
Bohumil Trnka
Bohumil Trnka, češki filolog in jezikoslovec, * 3. junij 1895, Kletečná, Češka, † 14. februar 1984, Praga.
Novo!!: Germani in Bohumil Trnka · Poglej več »
Brada
Primer nepristrižene brade in brkov Brada je rast dlak na obrazu.
Novo!!: Germani in Brada · Poglej več »
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Novo!!: Germani in Brandenburg (volilna kneževina) · Poglej več »
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Novo!!: Germani in Bratislava · Poglej več »
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Novo!!: Germani in Bremen · Poglej več »
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Novo!!: Germani in Burgundi · Poglej več »
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Novo!!: Germani in Burgundija · Poglej več »
Buri (germansko pleme)
Karpatih Buri so bili germansko pleme, omenjeno v Tacitovi Germaniji, kjer so sprva "zaprli hrbet" Markomanom in Kvadom na Češkem in Moravskem.
Novo!!: Germani in Buri (germansko pleme) · Poglej več »
Commentarii de bello Gallico
Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.
Novo!!: Germani in Commentarii de bello Gallico · Poglej več »
Davorin Žunkovič
Davorin Žunkovič (tudi Schunkovitsch, Šunković, Žunković /Davorin, Martin/), slovenski častnik, pisatelj,publicist in ljubiteljski jezikoslovec, * 1. november 1858, Podlože pri Ptujski gori, † 18. september 1940, Ptuj.
Novo!!: Germani in Davorin Žunkovič · Poglej več »
De administrando imperio
De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.
Novo!!: Germani in De administrando imperio · Poglej več »
Decebal
Decebalus, prvotno Diurpaneus, slaven dačanski vladar (87-106),De Imperatoribus Romaniæ (Seznam bitk Rimskega cesarstva),.
Novo!!: Germani in Decebal · Poglej več »
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Novo!!: Germani in Družina · Poglej več »
Dvigrad
Dvigrad, ena izmed treh grajskih vrat Ostanki hiš, v ozadju porušena cerkev sv. Sofije Dvigrad, tudi Dvograd (italijansko Duecastelli, Docastelli) je zapuščeno in porušeno srednjeveško mesto v jugozahodni Istri na Hrvaškem.
Novo!!: Germani in Dvigrad · Poglej več »
Eburoni
Ambioriks Eburoni (latinsko: Eburones, grško: Ἐβούρωνες), belgijsko, verjetno keltsko pleme, ki je do rimske osvojitve Galije živelo v severovzhodni Galiji ob reki Meuse in sedanjih belgijski in nizozemski provinci Limburg.
Novo!!: Germani in Eburoni · Poglej več »
Edui
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Edui ali Hedui (latinsko: Haedui, antično grško), galsko ljudstvo iz Lugdunenske Galije, ki je bilo naseljeno med rekama Arar (Saona) in Liger (Loara) v sedanji Franciji.
Novo!!: Germani in Edui · Poglej več »
Eger
Eger (nemško Erlau, slovensko Jagar) je mesto s približno 57.000 prebivalci na severu Madžarske ter upravno središče županije Heves.
Novo!!: Germani in Eger · Poglej več »
Elvis
Elvis je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Elvis · Poglej več »
Ema
Ema je žensko osebno ime.
Novo!!: Germani in Ema · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Germani in Evropa · Poglej več »
Evropska Rusija
Ukrajine. Evropska Rusija je zahodni in najbolj poseljen del Rusije, ki se geografsko nahaja na evropski podcelini, v nasprotju z njenim redko poseljenim in zelo velikim vzhodnim azijskim delom, ki zajema celotno severno regijo celine.
Novo!!: Germani in Evropska Rusija · Poglej več »
Fajda
Fajda (iz nem. die Fehde, spopad, sovraštvo) ali privatna vojna je bil srednjeveški pravni institut.
Novo!!: Germani in Fajda · Poglej več »
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Novo!!: Germani in Fasti Triumphales · Poglej več »
Ferdinand
Ferdinand je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Ferdinand · Poglej več »
Filip Arabec
Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.
Novo!!: Germani in Filip Arabec · Poglej več »
Flevum
Spodnje Germanije blizu Fectia Rimske fortifikacije na Nizozemskem Flevum je bil kastrum in pristanišče Rimljanov v Friziji (sedanji Severni Holandiji), zgrajeno zaradi želje cesarja Avgusta po osvojitvi germanskih poseljenih ozemlji med reko Ren in Labo.
Novo!!: Germani in Flevum · Poglej več »
Flins
Flins ali Flyns (tudi Flinsius, Flinz, Flynz) je zahodnoslovansko božanstvo med Lužiški Srbi in Obodriti, povezano s smrtjo in regeneracijo.
Novo!!: Germani in Flins · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Germani in Francija · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Germani in Franki · Poglej več »
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Novo!!: Germani in Frankovska · Poglej več »
Frankovski jezik
Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.
Novo!!: Germani in Frankovski jezik · Poglej več »
Franz Bopp
Franz Bopp, nemški jezikoslovec, * 14. september 1791, † 23. oktober 1867.
Novo!!: Germani in Franz Bopp · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Germani in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Germani in Furlanija · Poglej več »
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Novo!!: Germani in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Germani in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Gajserik
Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.
Novo!!: Germani in Gajserik · Poglej več »
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Novo!!: Germani in Galci · Poglej več »
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo. Dosegel je več vojaških zmag proti uzurpatorjem in germanskim plemenom, vendar ni mogel preprečiti odcepitve pomembnih provinc. Njegova petnajstletna vladavina je bila najdaljša v drugi polovici 3. stoletja. Rojen je bil v premožni in tradicionalno senatorski družini kot sin cesarja Valerijana in Mariniane. Valerijan je postal cesar septembra 253 in dal v Rimskem senatu Galiena povzdigniti v cezarja in avgusta. Valerijan je razdelil cesarstvo med njim in svojim sinom, pri čemer je Valerijan vladal na vzhodu, njegov sin pa na zahodu. Galien je leta 258 premagal uzurpatorja Ingenija in leta 259 uničil alemansko vojsko pri Mediolanu (sedanji Milano). Poraz in ujetje Valerijana v bitki s Sasanidi pri Edesi leta 260 sta Rimsko cesarstvo vrgla v kaos državljanske vojne. Oblast v celotnem cesarstvu je prevzel Galien. V letih 261–262 je premagal vzhodnega uzurpatorja Makrijana Majorja in Lucija Musija Emilijana, vendar ni uspel ustaviti nastajanja odcepljenega Galskega cesarstva pod generalom Postumom. Leta 268 se je v Mediolanu razglasil za cesarja uzurpator Avreol. Galien ga je v bitki pred mestom porazil in nato začel oblegati mesto. Galiena je med obleganjem do smrti zabodel njegov častnik in zarotnik Kekropij.
Novo!!: Germani in Galien · Poglej več »
Galske vojne
Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.
Novo!!: Germani in Galske vojne · Poglej več »
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Novo!!: Germani in Galski imperij · Poglej več »
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Novo!!: Germani in Gaskonja · Poglej več »
Gemma Augustea
Gemma Augustea (iz latinščine Avgustova gema) je antična rimska gema, relief, ki je izrezan iz dvoslojnega arabskega oniksa.
Novo!!: Germani in Gemma Augustea · Poglej več »
Genovefa
Genovefa je žensko osebno ime.
Novo!!: Germani in Genovefa · Poglej več »
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Novo!!: Germani in Gepidi · Poglej več »
Germania Slavica
Germania Slavica je zgodovinski pojem, ki je v uporabi od 1950 dalje in označuje srednjeveško ozemlje, kjer so bili v kontaktu Germani in Slovani v centralni in vzhodni Evropi.
Novo!!: Germani in Germania Slavica · Poglej več »
Germanik
Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.
Novo!!: Germani in Germanik · Poglej več »
Germanska mitologija
''Nerthus'' (1905) by Emil Doepler depicts Nerthus, an early Germanic goddess whose name developed into ''Njörðr'' among the North Germanic peoples Germanska mitologija je sestavljena iz mitov germanskih ljudstev, vključno z nordijsko, anglosaško in celinsko germansko mitologijo.
Novo!!: Germani in Germanska mitologija · Poglej več »
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Novo!!: Germani in Germanski jeziki · Poglej več »
Gordijan III.
Gordijan III. (latinsko), 32.
Novo!!: Germani in Gordijan III. · Poglej več »
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Germani in Goti · Poglej več »
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Novo!!: Germani in Gotska arhitektura · Poglej več »
Grad zatočišče
Rekonstruiran slovanski grad zatočišče Raduš (Dolne Lužice) Grad zatočišče (tudi pribežališče, ljudski grad, kmečki grad) se imenuje gradu podobna utrdba, običajno obdana z obzidjem obrambnega sistema, ki ni bila stalno naseljena ampak je lokalnemu prebivalstvu služila kot začasni umik pred vojno nevarnostjo.
Novo!!: Germani in Grad zatočišče · Poglej več »
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Novo!!: Germani in Granat · Poglej več »
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Novo!!: Germani in Grofija Flandrija · Poglej več »
Gustav
Gustav je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Gustav · Poglej več »
Habeas corpus
Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.
Novo!!: Germani in Habeas corpus · Poglej več »
Hamaland
Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.
Novo!!: Germani in Hamaland · Poglej več »
Hamavi
Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.
Novo!!: Germani in Hamavi · Poglej več »
Hasdingi
Hasdingi so bili eno od vandalskih ljudstev v rimski dobi.
Novo!!: Germani in Hasdingi · Poglej več »
Hati (germansko pleme)
Hadrijanom (vladal 117–138); domovina Hatov je bila centralna Nemčija Hati (latinsko, grško ali, nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1.
Novo!!: Germani in Hati (germansko pleme) · Poglej več »
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Germani in Heidelberg · Poglej več »
Helmut
Helmut je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Helmut · Poglej več »
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Novo!!: Germani in Helveti · Poglej več »
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Novo!!: Germani in Henrik VI. Hohenstaufen · Poglej več »
Hermunduri
svebskih ljudstev so rdeča, drugih Irminonov pa škrlatna Hermunduri, Hermanduri, Hermunduli, Hermonduri ali Hermonduli so bili germansko pleme, od 1.
Novo!!: Germani in Hermunduri · Poglej več »
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Novo!!: Germani in Heruli · Poglej več »
Heruski
Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.
Novo!!: Germani in Heruski · Poglej več »
Hilbudij
HilbudijMartindale, J.R., Jones, A.H.M.; Morris, J. (1992), The Prosopography of the Later Roman Empire, III., AD 527–641, str.
Novo!!: Germani in Hilbudij · Poglej več »
Hildebrandslied (Hildebrandova pesem)
Prva stran rokopisa Hildebrandslied. Hildebrandslied (Hildebrandova pesem) je fragment germanske pesmi iz 9. stoletja.
Novo!!: Germani in Hildebrandslied (Hildebrandova pesem) · Poglej več »
I. legija Minervia
Prva legija Minervia (latinsko – vdana boginji modrosti Minervi) je bila rimska legija, ki jo je ustanovil cesar Domicijan leta 82 za pohod proti germanskim Hatom.
Novo!!: Germani in I. legija Minervia · Poglej več »
Igor
Igor je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Igor · Poglej več »
II. legija Augusta
Druga Avgustova legija (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 43 pr.
Novo!!: Germani in II. legija Augusta · Poglej več »
II. legija Italica
II.
Novo!!: Germani in II. legija Italica · Poglej več »
Inge
Inge je žensko osebno ime.
Novo!!: Germani in Inge · Poglej več »
Ingeborg
Ingeborg je žensko osebno ime.
Novo!!: Germani in Ingeborg · Poglej več »
Ingrid
Ingrid je žensko osebno ime.
Novo!!: Germani in Ingrid · Poglej več »
Irma (osebno ime)
Irma je žensko osebno ime.
Novo!!: Germani in Irma (osebno ime) · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Germani in Italija · Poglej več »
Italijanski kralji
Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.
Novo!!: Germani in Italijanski kralji · Poglej več »
Italsko kraljestvo (476–493)
Odoakrovo Italsko kraljestvo je bila neformalna germanska država na Apeninskem polotoku.
Novo!!: Germani in Italsko kraljestvo (476–493) · Poglej več »
Ivo
Ivo je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Ivo · Poglej več »
IX. legija Hispana
IX.
Novo!!: Germani in IX. legija Hispana · Poglej več »
Jantarska pot
Jantarna ceta Jantar Jantarska pot je bila verjetno najstarejša in najkrajša evropska trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem, po kateri se je od pozne bronaste dobe do 5.
Novo!!: Germani in Jantarska pot · Poglej več »
Jastorfska kultura
Germanska kultura, prva arheološka kultura, ki jo je mogoče prištevati Germanom, je tako imenovana jastorfska kultura, sočasna s halštasko-latensko in je naslednica nordiske bronaste kulture.
Novo!!: Germani in Jastorfska kultura · Poglej več »
Junaški ep
Junaški ep je osrednja zvrst evropske srednjeveške književnosti.
Novo!!: Germani in Junaški ep · Poglej več »
Jutungi
Spominski kamen iz Augsburga Jutungi (alemansko Juthungen, grško Iouthungoi, latinsko Iuthungi) so bili germansko pleme, ki je živelo na ozemlju severno od Donave in Altmühla v sedanji nemški zvezni deželi Bavarski.
Novo!!: Germani in Jutungi · Poglej več »
Kaledonci
Ljudstva v severni Britaniji iz Ptolemajeve karte Kaledonci (latinsko, antično grško Καληδώνες) ali Kaledonska plemenska zveza, naziv, s katerim so zgodovinarji imenovali domorodna ljudstva, ki so v železni dobi in rimskem obdobju zasedbe Britanije živela na ozemlju sedanje Škotske.
Novo!!: Germani in Kaledonci · Poglej več »
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Novo!!: Germani in Kaligula · Poglej več »
Kar (rimski cesar)
Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.
Novo!!: Germani in Kar (rimski cesar) · Poglej več »
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Novo!!: Germani in Karakala · Poglej več »
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Novo!!: Germani in Karantanija · Poglej več »
Karel
Karel je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Karel · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Germani in Karel Veliki · Poglej več »
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Novo!!: Germani in Karolingi · Poglej več »
Karpi
Dakije (106-271 n. št.); Karpi so bili naseljeni na ozemlju med rekama Siret in Prut v sedanji vzhodni Romuniji Karpi ali Karpijani so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo najkasneje od leta 410 in najmanj do leta 318 naseljeno v vzhodnih delih sedanje Romunije (Moldavija) Etnična pripadnost Karpov ostaja sporna, saj v ohranjenih primarnih pisnih virih ni ustreznih podatkov.
Novo!!: Germani in Karpi · Poglej več »
Katz
Katz ima več pomenov.
Novo!!: Germani in Katz · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Germani in Kelti · Poglej več »
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Novo!!: Germani in Kijevska Rusija · Poglej več »
Kimbri
Kimbri, pleme iz severne Evrope, ki je v poznem 2.
Novo!!: Germani in Kimbri · Poglej več »
Kirt
Gospodarju prstanov. Nekateri znaki imajo različne glasovne vrednosti za vilinske in škratje jezike. Kirt (izvirno angleško Cirth; sindarinska izgovorjava:, kar pomeni "rune") je napol umetna pisava, ki temelji na resničnih runskih abecedah in je ena od več pisav, ki jih je angleški pisatelj in jezikoslovec J.R.R. Tolkien izumil za umetne jezike (npr. kvenja, sindarščina in khuzdûl), ki jih je zasnoval in uporabil v svojih delih (znan primer Tolkienove uporabe kirta je napis na Balinovi grobnici v Morii), včasih pa je z njimi zapisal tudi kakšno angleško besedilo (na primer na naslovnicah Hobita in Gospodarja prstanov).
Novo!!: Germani in Kirt · Poglej več »
Kitab-Verlag
Kitab-Verlag Klagenfurt-Wien je knjižna založba s sedežem v Celovcu.
Novo!!: Germani in Kitab-Verlag · Poglej več »
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Novo!!: Germani in Klavdij II. Gotski · Poglej več »
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Novo!!: Germani in Konstancij II. · Poglej več »
Kostoboki
Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str. 430.) so bili staroveško ljudstvo, ki je v Rimskem cesarstvu živelo med Karpati in Dnestrom.
Novo!!: Germani in Kostoboki · Poglej več »
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Novo!!: Germani in Kriza tretjega stoletja · Poglej več »
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Novo!!: Germani in Kvadi · Poglej več »
Laeti
Laeti so bili polsvobodni germanski kmetje, ki so jih Rimljani od mlajšega cesarskega obdobja naprej naseljevali na svojem državnem ozemlju.
Novo!!: Germani in Laeti · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Germani in Langobardi · Poglej več »
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Germani in Latvijci · Poglej več »
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Novo!!: Germani in Lübeck · Poglej več »
Lemovi
Rugijcev, ki so živeli v bližini Lemovijcev. Lemovi so bili germansko pleme, ki ga je Tacit poimenoval le enkrat v poznem 1.
Novo!!: Germani in Lemovi · Poglej več »
Liga (merska enota)
Liga je bila enota za merjenje razdalj, ki se je do nedavnega uporabljala v Evropi in Latinski Ameriki.
Novo!!: Germani in Liga (merska enota) · Poglej več »
Lille
Porte de Paris Trgovinska zbornica Lille (flamsko Ryssel, nizozemsko Rijsel) je glavno mesto in občina severne francoske regije Nord -Pas-de-Calais, prefektura departmaja Nord.
Novo!!: Germani in Lille · Poglej več »
Livonci
Livonci ali Livci (livonsko līvlizt) so baltsko-finski prebivalci domorodcev severne Latvije in jugozahodne Estonije. Livonci so zgodovinsko govorili livonski, uralski jezik, tesno povezan z estonskim in finskim. Zadnja oseba, ki se je naučila in govorila livonsko kot materni jezik, Grizelda Kristiņa, je umrla leta 2013, z njo je livonščina izumrla. Od leta 2010 je približno 30 ljudi, ki so se ga naučili kot drugi jezik. Zgodovinski, socialni in gospodarski dejavniki so skupaj z etnično razpršenim prebivalstvom povzročili upad livonskega prebivalstva, v 21. stoletju pa je preživela le majhna skupina. Leta 2011 je bilo v Latviji 250 ljudi, ki so uveljavljali livonsko narodnost.
Novo!!: Germani in Livonci · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Germani in Ljubljana · Poglej več »
Lombardsko-beneško kraljestvo
Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.
Novo!!: Germani in Lombardsko-beneško kraljestvo · Poglej več »
Lozana
Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).
Novo!!: Germani in Lozana · Poglej več »
Lugi
Lugi, tudi Lugijci, Ligi, Ligijci, Lugioni, Lugijani ali Lugoi, so bili plemenska zveza, ki jo omenjano rimski avtorji od leta 100 pr.
Novo!!: Germani in Lugi · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Germani in Madžarska · Poglej več »
Madžarske rune
Madžarske rune z ustreznicami v sodobni madžarski abecedi Madžarske rune (madžarsko Székely rovásírás ali krajše kar rovás) je starodavna madžarska pisava, ki izvira iz turške runske pisave orhon.
Novo!!: Germani in Madžarske rune · Poglej več »
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Novo!!: Germani in Mainz · Poglej več »
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Novo!!: Germani in Maksimijan · Poglej več »
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Novo!!: Germani in Markomani · Poglej več »
Markomanske vojne
Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.
Novo!!: Germani in Markomanske vojne · Poglej več »
Melfijske konstitucije
Grad Melfi, kjer so bile redigirane Melfijske konstitucije Melfijske konstitucije ali Liber Augustalis, so bile zakonik Kraljevine Sicilije, ki ga je 1.
Novo!!: Germani in Melfijske konstitucije · Poglej več »
Menapijci
Rekonstrukcija menapijske koče v Destelbergenu Menapijci, antično belgijsko pleme iz severne Galije.
Novo!!: Germani in Menapijci · Poglej več »
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Germani in Metz · Poglej več »
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Novo!!: Germani in Mitologija · Poglej več »
Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.
Novo!!: Germani in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe · Poglej več »
Nemška književnost
Pod pojmom nemška književnost oziroma književnost v nemškem jeziku razumemo literarna dela, ki so nastala v nemškem jeziku na nemškogovorečih področjih.
Novo!!: Germani in Nemška književnost · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Germani in Nemci · Poglej več »
Nerina
Nerina je žensko osebno ime.
Novo!!: Germani in Nerina · Poglej več »
Nervijci
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Nervijci, antično germansko pleme in eno najmočnejših belgijskih plemen.
Novo!!: Germani in Nervijci · Poglej več »
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Novo!!: Germani in Nijmegen · Poglej več »
Nord - Pas-de-Calais
Nord - Pas-de-Calais je bila do leta 2015 najsevernejša francoska regija ob meji z Belgijo.
Novo!!: Germani in Nord - Pas-de-Calais · Poglej več »
Noriki (ljudstvo)
thumb Noriki (latinsko) so bili plemenska skupnost 13.
Novo!!: Germani in Noriki (ljudstvo) · Poglej več »
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Novo!!: Germani in Normandija · Poglej več »
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Novo!!: Germani in Normani · Poglej več »
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Novo!!: Germani in Norveška · Poglej več »
Norvežani
300px Norvežani so skandinavski (germanski) narod, ki živi na področju Norveške.
Novo!!: Germani in Norvežani · Poglej več »
Oppidum
Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.
Novo!!: Germani in Oppidum · Poglej več »
Oskar (ime)
Oskar je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Oskar (ime) · Poglej več »
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Germani in Ostrogoti · Poglej več »
Oton
Oton je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Oton · Poglej več »
Padova (pokrajina)
Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Germani in Padova (pokrajina) · Poglej več »
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Novo!!: Germani in Palermo · Poglej več »
Panonski limes
Panonski limes (latinsko Limes Pannonicus, nemško Pannonischer Limes) je tisti del stare rimske utrjene meje, znane kot Donavski limes, ki poteka približno 420 km od rimskega tabora Klosterneuburg v Dunajski kotlini v Avstriji do kastruma v Singidunum (Beograd) v današnji Srbiji.
Novo!!: Germani in Panonski limes · Poglej več »
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Novo!!: Germani in Panslavizem · Poglej več »
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Novo!!: Germani in Papeška država · Poglej več »
Papež Anastazij II.
Anastazij II. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 445 Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); papež 24. november 496; † 16. november 498 Rim, pokopan Rim (Italija, Vzhodnogotsko kraljestvo).
Novo!!: Germani in Papež Anastazij II. · Poglej več »
Papež Benedikt VI.
Papež Benedikt VI. (Papa Benedictus Sextus), rimski katoliški menih, Rimljan germanskega oziroma nemškega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 8. julij 974 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 972 do smrti 8.
Novo!!: Germani in Papež Benedikt VI. · Poglej več »
Papež Bonifacij II.
Bonifacij II.
Novo!!: Germani in Papež Bonifacij II. · Poglej več »
Papež Sabinijan
Sabinijan, papež, * okrog 530 Blera (Bieda) pri Viterbu, Toskana (zdaj Lacij; Italsko kraljestvo); † 22. februar 606, Rim (Italija, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Germani in Papež Sabinijan · Poglej več »
Patriarh
Patriarh (grško.
Novo!!: Germani in Patriarh · Poglej več »
Paul
Paul je lahko.
Novo!!: Germani in Paul · Poglej več »
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr. n. št. – 180 n. št.). Mir je vzpostavil cesar Avgust, zato se včasih imenuje tudi Pax Augusta.
Novo!!: Germani in Pax Romana · Poglej več »
Piteas
Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.
Novo!!: Germani in Piteas · Poglej več »
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Novo!!: Germani in Podklošter · Poglej več »
Poljska književnost
Poljska književnost se je začela razvijati v okviru cerkvenega krščanskega pismenstva v latinščini.
Novo!!: Germani in Poljska književnost · Poglej več »
Polzela
Polzela je naselje v istoimenski občini in je s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini pomembno v geografskem smislu.
Novo!!: Germani in Polzela · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Novo!!: Germani in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Novo!!: Germani in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 · Poglej več »
Pomorjanščina
Pomorjanščina (poljsko pomorszczyzna oziroma język pomorski, nemško Pomoranisch oziroma die pomoranische Sprache) je skupina jezikov oziroma narečij, ki so del lehitske veje zahodnoslovanskih jezikov.
Novo!!: Germani in Pomorjanščina · Poglej več »
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Novo!!: Germani in Pomorjansko · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Germani in Praga · Poglej več »
Pravica prve noči
Pravica prve noči (latinsko Ius primae noctis, francosko droit de seigneur) je bila domnevna pravica evropskih fevdalcev v srednjem veku, da po poroki svojih podložnikov preživijo prvo noč z nevesto.
Novo!!: Germani in Pravica prve noči · Poglej več »
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Novo!!: Germani in Prekmurci · Poglej več »
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Novo!!: Germani in Preseljevanje ljudstev · Poglej več »
Pretorijska straža
Pretorijska straža (latinsko) so bili posebej izbrani rimski legionarji, ki so bili osebna straža cesarja in pomembnih vojskovodij.
Novo!!: Germani in Pretorijska straža · Poglej več »
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Novo!!: Germani in Pretorska prefektura · Poglej več »
Pretorska prefektura Italija
Pretorska prefektura Italija (latinsko), do leta 356 Pretorska prefektura Italija, Ilirik in Afrika, je bila ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Germani in Pretorska prefektura Italija · Poglej več »
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Novo!!: Germani in Principat · Poglej več »
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Novo!!: Germani in Publij Kornelij Tacit · Poglej več »
Pupien
Mark Klodij Pupien Maksim (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj z Balbinom vladal tri mesece v letu šestih cesarjev 238, * okoli 168, † 29. julij 238.
Novo!!: Germani in Pupien · Poglej več »
Quidditch
sličica Quidditch je čarovniški šport iz serije romanov o Harryju Potterju pisateljice J. K. Rowling.
Novo!!: Germani in Quidditch · Poglej več »
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Germani in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo) · Poglej več »
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Novo!!: Germani in Rimska Britanija · Poglej več »
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Novo!!: Germani in Rimska Dakija · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Germani in Rimska provinca · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Germani in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Rok
Rok je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Rok · Poglej več »
Roland
Roland je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Roland · Poglej več »
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Novo!!: Germani in Rugi · Poglej več »
Runa
kamnu iz Röka. Rúna je pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen.
Novo!!: Germani in Runa · Poglej več »
Sabljanje
Atenah (17. avgusta 2004). Sabljanje je družina športov in dejavnosti, ki zajemajo oborožene spopade, ki vključujejo rezanje, vbadanje ali udarjanje s pomočjo hladnega orožja.
Novo!!: Germani in Sabljanje · Poglej več »
Samo (kralj)
Kralj Sámo, domnevno trgovec iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje kralj, vojvoda oziroma knez tako imenovane Samove plemenske zveze, ki se je po letu 630 raztezala najmanj od Polabja do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Novo!!: Germani in Samo (kralj) · Poglej več »
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Novo!!: Germani in Samova plemenska zveza · Poglej več »
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Novo!!: Germani in Sasi · Poglej več »
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Novo!!: Germani in Schleswig-Holstein · Poglej več »
Semiti
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''. Semiti, semitska ljudstva ali semitske kulture (iz biblijskega Sem, hebrejsko שם) je naziv za etnično, kulturno ali rasno skupino, ki govori ali je govorila semitski jezik.
Novo!!: Germani in Semiti · Poglej več »
Sen kresne noči
Sen kresne noči je gledališka igra Williama Shakespearea, nastala okrog leta 1595.
Novo!!: Germani in Sen kresne noči · Poglej več »
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Germani in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Novo!!: Germani in Seznam rimskih uzurpatorjev · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Germani in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Silingi
Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.
Novo!!: Germani in Silingi · Poglej več »
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Novo!!: Germani in Skiri · Poglej več »
Skotščina
Jezik Scots ali skotščina (Lallans ali Scots leid) je germanski jezik, močno soroden angleščini, ki se govori predvsem na Škotskem in Severnem Irskem.
Novo!!: Germani in Skotščina · Poglej več »
Slovanski kongres v Pragi (1848)
Pragi, 12. junija 1848 Slovanski kongres v Pragi (češko: Slovanský sjezd, slovaško: Slovanský zjazd/kongres) je potekal v Pragi med 2.
Novo!!: Germani in Slovanski kongres v Pragi (1848) · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Germani in Slovenija · Poglej več »
Slovenska kultura
Slovenska kultura je kultura Slovencev, južnoslovanske etnične skupine.
Novo!!: Germani in Slovenska kultura · Poglej več »
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Novo!!: Germani in Slovenska skupnost v Italiji · Poglej več »
Slovenska znanstvena fantastika
Znanstvena fantastika v slovenščini je nastajala večinoma na slovenskem kulturnem in govornem področju – v Avstrijskem cesarstvu, Avstro-Ogrski, Jugoslaviji in Sloveniji.
Novo!!: Germani in Slovenska znanstvena fantastika · Poglej več »
Sojenice
Sojenice Sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice) so tri bajeslovna bitja, za katera so stari Slovani verovali, da odločajo o njihovi usodi.
Novo!!: Germani in Sojenice · Poglej več »
Spodnja Germanija
legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.
Novo!!: Germani in Spodnja Germanija · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Germani in Srednji vek · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Germani in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Novo!!: Germani in Svebi · Poglej več »
Teodelinda
Teodelinda na freski, avtor Zavattari, stolnica v Monzi Teodelinda (okoli 570 - 628) je bila kraljica Langobardov.
Novo!!: Germani in Teodelinda · Poglej več »
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Novo!!: Germani in Tetrarhija · Poglej več »
Thionville
Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Germani in Thionville · Poglej več »
Trenčín
Trenčin (slovaško Trenčín) je mesto na zahodu Slovaške v osrednji dolini reke Váh blizu meje s Češko in približno 120 km od Bratislave.
Novo!!: Germani in Trenčín · Poglej več »
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Novo!!: Germani in Trg · Poglej več »
Triariji
Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.
Novo!!: Germani in Triariji · Poglej več »
Twente (regija)
Twente (Tweants dialekt: Tweante) je regija v vzhodni Nizozemski.
Novo!!: Germani in Twente (regija) · Poglej več »
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev označuje umetnine germanskih ljudstev v obdobju preseljevanja (približno od leta 300–900 n. št.). Vključuje umetnost migracij nemških plemen po celini, pa tudi začetek otoške ali irsko-saške umetnosti, anglosaške in keltske fuzije na britanskih otokih.
Novo!!: Germani in Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev · Poglej več »
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Novo!!: Germani in Utrecht · Poglej več »
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Novo!!: Germani in Uzurpator · Poglej več »
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Novo!!: Germani in Valentinijan I. · Poglej več »
Vandalizem
Uničena telefonska govorilnica v Tokiju, posledica vandalizma Vandalizem je vsako namerno dejanje, ki povzroči skrunjenje in/ali uničenje strukture oz.
Novo!!: Germani in Vandalizem · Poglej več »
Vandalsko kraljevstvo
website.
Novo!!: Germani in Vandalsko kraljevstvo · Poglej več »
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Novo!!: Germani in Varjagi · Poglej več »
Vekoslav
Vekoslav je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Vekoslav · Poglej več »
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Novo!!: Germani in Velika Germanija · Poglej več »
Velika ilirska vstaja
Začetek Batonove vstaje leta 6 Batonova zmaga pri Vuki leta 7 Razvoj Batonove vstaje leta 8 Batonov propad leta 9 Velika ilirska vstaja, Panonska vstaja ali Batonova vstaja je bil velik vojaški spopad med zvezo domorodnih plemen Ilirika in Rimljani, ki je trajal od leta 6 do 9.
Novo!!: Germani in Velika ilirska vstaja · Poglej več »
Veliti
Velita Veliti (latinsko, mn. iz latinskega vellus – runo ali kožuh ali velox - hitro) so bili lahko oboroženi pešaki v polibijski vojski Rimske republike.
Novo!!: Germani in Veliti · Poglej več »
Veneti
Veneti je historično ime za več različnih antičnih indoevropskih ljudstev.
Novo!!: Germani in Veneti · Poglej več »
Venetska teorija
Venetska teorija je najbolj razširjena avtohtonistična teorija o izvoru Slovencev.
Novo!!: Germani in Venetska teorija · Poglej več »
Vid (ime)
Vid je moško osebno ime.
Novo!!: Germani in Vid (ime) · Poglej več »
VIII. legija Augusta
VIII.
Novo!!: Germani in VIII. legija Augusta · Poglej več »
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Novo!!: Germani in Vikingi · Poglej več »
Vindobona
Karta Vindobone okoli leta 250 Vindobona (iz galskega windo- - bel in bona – podlaga ali dno) je bilo keltsko naselje in kasneje rimski vojaški tabor na prostoru sedanjega Dunaja v Avstriji.
Novo!!: Germani in Vindobona · Poglej več »
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Novo!!: Germani in Vino · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Germani in Vizigoti · Poglej več »
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Novo!!: Germani in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Novo!!: Germani in Vlahi · Poglej več »
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Germani in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Novo!!: Germani in Vojvodina Brabant · Poglej več »
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Novo!!: Germani in Vrtnica · Poglej več »
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine. Drugi vzhodnogermanski jeziki vključujejo vandalščino in burgundščino, čeprav so edini ostanki teh jezikov v obliki izoliranih besed in kratkih besednih zvez. Krimska gotščina naj bi se na izoliranih območjih Krima ohranila do 18. stoletja.
Novo!!: Germani in Vzhodnogermanski jeziki · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Germani in Wales · Poglej več »
Wilhelm Hünermann
Wilhelm Hünermann, nemški duhovnik in pisatelj, * 28. julij 1900, Kempen, Nemčija, † 28. november 1975.
Novo!!: Germani in Wilhelm Hünermann · Poglej več »
XIX. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) Devetnajsta legija (latinsko Legio undevigesima), rimska legija, ki jo je leta 41 ali 40 pr.
Novo!!: Germani in XIX. legija · Poglej več »
XVII. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) XVII.
Novo!!: Germani in XVII. legija · Poglej več »
XVIII. legija
Nagrobnih napis za Gaja Pompeja Prokula, tretjega sina Gaja, vojaškega tribuna XVIII. legije, prefekta inženircev s častnim nazivom sevirja konjeniških enot; Museo Epigrafico, Terme di Diocleziano, Rim Epitaf Marka Celija, centurija XVIII. (XIIX.) legije Osemnajsta legija (latinsko Legio duodevigesima, pisano z XVIII ali XIIX), rimska legija, ustanovljena okoli leta 41 pr.
Novo!!: Germani in XVIII. legija · Poglej več »
XXII. legija Primigenia
XXII.
Novo!!: Germani in XXII. legija Primigenia · Poglej več »
Zahodna Frizija
Naselitveno območje 'zahodnih Frizijcev', kjer je veljal Lex Frisionum (ca. 790) Zahodna Frizija je ime, s katerim zgodovinarji označujejo območje, ki so ga po frankovskem osvajanju Kraljevine Frizije v 8.
Novo!!: Germani in Zahodna Frizija · Poglej več »
Zamenjalna šifra
Zamenjalna šifra je v kriptografiji postopek šifriranja, kjer se neki znak originalnega teksta nadomesti z enim ali več znaki šifriranega teksta.
Novo!!: Germani in Zamenjalna šifra · Poglej več »
Zarubinska kultura
thumb Zarubinska kultura je bila pomembna arheološka kultura, ki je cvetela severno od Črnega morja ob zgornjem Dnjepru in reki Pripjat, segajoč na zahodu do porečja reke Visle.
Novo!!: Germani in Zarubinska kultura · Poglej več »
Zelandija, Nizozemska
za dansko pokrajino/otok glej Zelandija Zelandija (v zelandskem narečju Zeêland) je najbolj zahodna in najmanj naseljena pokrajina Nizozemske.
Novo!!: Germani in Zelandija, Nizozemska · Poglej več »
Zeliščarstvo
Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.
Novo!!: Germani in Zeliščarstvo · Poglej več »
Zgodovina Francije
Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.
Novo!!: Germani in Zgodovina Francije · Poglej več »
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Novo!!: Germani in Zgodovina Italije · Poglej več »
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Novo!!: Germani in Zgodovina Nemčije · Poglej več »
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Novo!!: Germani in Zgodovina Poljske · Poglej več »
Zgodovina Portugalske
Zgodovina Portugalske opisuje zgodovinska dogajanja na območju današnje Portugalske ter tudi v sosednjih delih Iberskega polotoka, neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Novo!!: Germani in Zgodovina Portugalske · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Germani in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Novo!!: Germani in Zgodovina Slovenije · Poglej več »
Zutphen
Zutphen je mesto in občina v provinci Gelderland na Nizozemskem.
Novo!!: Germani in Zutphen · Poglej več »
126 Veleda
126 Veleda (mednarodno ime 126 Velleda) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Germani in 126 Veleda · Poglej več »
17
17 (XVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Germani in 17 · Poglej več »
18 pr. n. št.
18 pr.
Novo!!: Germani in 18 pr. n. št. · Poglej več »
21
21 (XXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Germani in 21 · Poglej več »
23. avgust
23.
Novo!!: Germani in 23. avgust · Poglej več »
30. julij
30.
Novo!!: Germani in 30. julij · Poglej več »
