Kazalo
309 odnosi: Adlešiči, Afrika (rimska provinca), Ajdna, Al Andaluz, Aldii, Aleksander Sever, Alojz, Alpe, Amalija, Ambroni, Angleži, Angli, Anglija, Anti, Antoninska kuga, Apaško polje, Ardarik, Arminij, Asiago, Avstrija, Švedi, Češka (zgodovinska dežela), Črna stotnija, Črnomelj, Baltski Veneti, Barbar, Bastarni, Batavi, Batavska republika, Batavska vstaja, Baton Dardanski, Béjaïa, Behistunski napis, Belgi, Belgijska Galija, Benečija, Berlin, Bitka na Katalunskih poljih, Bitka pri Tolbiacu, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Bitka za Alezijo, Bizantinsko cesarstvo, Boetij, Bog, Bohumil Trnka, Brada, Brandenburg (volilna kneževina), Bratislava, Bremen, Burgundi, ... Razširi indeks (259 več) »
Adlešiči
Ádlešiči so obmejno naselje v Občini Črnomelj.
Poglej Germani in Adlešiči
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Germani in Afrika (rimska provinca)
Ajdna
Ajdna, tudi Ajdna nad Potoki (1064 mnm), je skalna vzpetina na južnem pobočju gore Stol v Karavankah.
Poglej Germani in Ajdna
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Germani in Al Andaluz
Aldii
Aldii so bili po srednjeveških germanskih zakonih polsvobodni podložniki z družbenim položajem med svobodnjaki in sužnji in se pogosto zmotno zamenjujejo s tlačani.
Poglej Germani in Aldii
Aleksander Sever
Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.
Poglej Germani in Aleksander Sever
Alojz
Alojz je moško osebno ime.
Poglej Germani in Alojz
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Germani in Alpe
Amalija
Amalija je žensko osebno ime.
Poglej Germani in Amalija
Ambroni
12px porazi Ambroni, pripadniki plemenske zveze v antični Germaniji, ki so se v poznem 2.
Poglej Germani in Ambroni
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Germani in Angleži
Angli
Ángli so bili eno glavnih starogermanskih plemen, ki se je po padcu Zahodnorimskega imperija naselilo v Britaniji.
Poglej Germani in Angli
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Germani in Anglija
Anti
Anti so bili poznoantično ljudstvo oziroma plemenska zveza, ki je v 6.
Poglej Germani in Anti
Antoninska kuga
Antoninska kuga leta 165-180, znana tudi galenska kuga po zdravniku Galenu, ki jo je opisal, je bila pandemija črnih koz ali ošpic, ki je izbruhnila v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov s pohoda na Bližnjem vzhodu.
Poglej Germani in Antoninska kuga
Apaško polje
Apaško polje (v ozadju avstrijsko gričevje Oststeierisches Hügelland) Apaško polje je ravnina na Štajerskem, ki se razprostira na površini 36 km² in nadmorski višini od 210 do 230 m.n.v..
Poglej Germani in Apaško polje
Ardarik
Ardarik (latinsko) je bil kralj Gepidov, germanskega plemena tesno povezanega z Goti.
Poglej Germani in Ardarik
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Poglej Germani in Arminij
Asiago
Asiago je manjše mesto (približno 6500 prebivalcev) na planoti (Altopiano di Asiago ali Altopiano dei Sette Comuni) v pokrajini Vicenza v deželi Benečija v severovzhodni Italiji, v bližini meje med deželama Benečija in Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska ter na vznožju Alp.
Poglej Germani in Asiago
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Germani in Avstrija
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Poglej Germani in Švedi
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Germani in Češka (zgodovinska dežela)
Črna stotnija
Črna stotnija (translit), njeni pripadniki znani kot črnostotniki (черносотенцы (beri: černostotenci))), je bilo konzervativno, monarhistično in skrajno nacionalistično nasilno gibanje v Rusiji v začetku 20. stoletja. Bilo je odločen zagovornik vladarske hiše Romanovih in je nasprotovalo kakršnemukoli omejevanju avtokracije (samodrštva) vladajočega cesarja.
Poglej Germani in Črna stotnija
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Poglej Germani in Črnomelj
Baltski Veneti
Báltski Venéti ali Venédi so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje Poljske.
Poglej Germani in Baltski Veneti
Barbar
Barbar je nekdo, za katerega se dojema, da je bodisi neciviliziran ali primitiven.
Poglej Germani in Barbar
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Poglej Germani in Bastarni
Batavi
Karta dela zahodne Evrope okoli leta 150 Batavi (latinsko, nizozemsko Bataven) so bili germansko pleme, prvotno stranska veja Hatov, ki so na začetku 1.
Poglej Germani in Batavi
Batavska republika
Lokacija Batavske republike Batavska republika je bila v letih 1795 do 1806 francoska sestrska država na tleh sedanje Nizozemske, oblikovana po vzoru Francoske prve republike.
Poglej Germani in Batavska republika
Batavska vstaja
Batavska vstaja leta 69-70 je bila vstaja germanskih in keltskih plemen v rimski provinci Spodnji Germaniji (sodobna južna Nizozemska in severno Porenje) proti Rimskemu cesarstvu.
Poglej Germani in Batavska vstaja
Baton Dardanski
Baton, kralj ilirskega Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 206 pr.
Poglej Germani in Baton Dardanski
Béjaïa
Béjaïa (izg. Bedžaja, kabilsko Bgayet, ⴱⴳⴰⵢⴻⵜ), nekoč Bougie in Bugia, je sredozemsko pristaniško mesto v zalivu Béjaïa v Alžiriji.
Poglej Germani in Béjaïa
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Germani in Behistunski napis
Belgi
Belgi je skupno ime za plemena, ki so poseljevala severno Galijo med Renom in Seno.
Poglej Germani in Belgi
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Germani in Belgijska Galija
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Germani in Benečija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Germani in Berlin
Bitka na Katalunskih poljih
Bitka na Katalunskih poljih, znana tudi kot bitka pri Châlonsu, je potekala 20.
Poglej Germani in Bitka na Katalunskih poljih
Bitka pri Tolbiacu
Bitka pri Tolbiacu, znana tudi kot bitka pri Zülpichu, je bila bitka med Franki pod kraljem Klodvikom I. in Alemani, ki se je zgodila leta 496 v Porenju.
Poglej Germani in Bitka pri Tolbiacu
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Poglej Germani in Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka za Alezijo
Bitka za Alezijo ali obleganje Alezije je bil vojaški spopad v Galskih vojnah, ki je potekal septembra leta 52 p.n.š okoli Galskega oppiduma (utrjeno naselje) v Aleziji, večji center plemena Mandubov. Vojska Julija Cezarja se je bojevala proti konfederaciji Galskih plemen združenih pod vodstvom Vercingetoriksa iz plemena Arvernov.
Poglej Germani in Bitka za Alezijo
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Germani in Bizantinsko cesarstvo
Boetij
Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.
Poglej Germani in Boetij
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Germani in Bog
Bohumil Trnka
Bohumil Trnka, češki filolog in jezikoslovec, * 3. junij 1895, Kletečná, Češka, † 14. februar 1984, Praga.
Poglej Germani in Bohumil Trnka
Brada
Primer nepristrižene brade in brkov Brada je rast dlak na obrazu.
Poglej Germani in Brada
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Germani in Brandenburg (volilna kneževina)
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Germani in Bratislava
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Germani in Bremen
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Germani in Burgundi
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Germani in Burgundija
Buri (germansko pleme)
Karpatih Buri so bili germansko pleme, omenjeno v Tacitovi Germaniji, kjer so sprva "zaprli hrbet" Markomanom in Kvadom na Češkem in Moravskem.
Poglej Germani in Buri (germansko pleme)
Commentarii de bello Gallico
Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.
Poglej Germani in Commentarii de bello Gallico
Davorin Žunkovič
Davorin Žunkovič (tudi Schunkovitsch, Šunković, Žunković /Davorin, Martin/), slovenski častnik, pisatelj,publicist in ljubiteljski jezikoslovec, * 1. november 1858, Podlože pri Ptujski gori, † 18. september 1940, Ptuj.
Poglej Germani in Davorin Žunkovič
De administrando imperio
De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.
Poglej Germani in De administrando imperio
Decebal
Decebalus, prvotno Diurpaneus, slaven dačanski vladar (87-106),De Imperatoribus Romaniæ (Seznam bitk Rimskega cesarstva),.
Poglej Germani in Decebal
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Germani in Družina
Dvigrad
Dvigrad, ena izmed treh grajskih vrat Ostanki hiš, v ozadju porušena cerkev sv. Sofije Dvigrad, tudi Dvograd (italijansko Duecastelli, Docastelli) je zapuščeno in porušeno srednjeveško mesto v jugozahodni Istri na Hrvaškem.
Poglej Germani in Dvigrad
Eburoni
Ambioriks Eburoni (latinsko: Eburones, grško: Ἐβούρωνες), belgijsko, verjetno keltsko pleme, ki je do rimske osvojitve Galije živelo v severovzhodni Galiji ob reki Meuse in sedanjih belgijski in nizozemski provinci Limburg.
Poglej Germani in Eburoni
Edui
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Edui ali Hedui (latinsko: Haedui, antično grško), galsko ljudstvo iz Lugdunenske Galije, ki je bilo naseljeno med rekama Arar (Saona) in Liger (Loara) v sedanji Franciji.
Poglej Germani in Edui
Eger
Eger (nemško Erlau, slovensko Jagar) je mesto s približno 57.000 prebivalci na severu Madžarske ter upravno središče županije Heves.
Poglej Germani in Eger
Elvis
Elvis je moško osebno ime.
Poglej Germani in Elvis
Ema
Ema je žensko osebno ime.
Poglej Germani in Ema
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Germani in Evropa
Evropska Rusija
Ukrajine. Evropska Rusija je zahodni in najbolj poseljen del Rusije, ki se geografsko nahaja na evropski podcelini, v nasprotju z njenim redko poseljenim in zelo velikim vzhodnim azijskim delom, ki zajema celotno severno regijo celine.
Poglej Germani in Evropska Rusija
Fajda
Fajda (iz nem. die Fehde, spopad, sovraštvo) ali privatna vojna je bil srednjeveški pravni institut.
Poglej Germani in Fajda
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Poglej Germani in Fasti Triumphales
Ferdinand
Ferdinand je moško osebno ime.
Poglej Germani in Ferdinand
Filip Arabec
Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.
Poglej Germani in Filip Arabec
Flevum
Spodnje Germanije blizu Fectia Rimske fortifikacije na Nizozemskem Flevum je bil kastrum in pristanišče Rimljanov v Friziji (sedanji Severni Holandiji), zgrajeno zaradi želje cesarja Avgusta po osvojitvi germanskih poseljenih ozemlji med reko Ren in Labo.
Poglej Germani in Flevum
Flins
Flins ali Flyns (tudi Flinsius, Flinz, Flynz) je zahodnoslovansko božanstvo med Lužiški Srbi in Obodriti, povezano s smrtjo in regeneracijo.
Poglej Germani in Flins
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Germani in Francija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Germani in Franki
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Germani in Frankovska
Frankovski jezik
Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.
Poglej Germani in Frankovski jezik
Franz Bopp
Franz Bopp, nemški jezikoslovec, * 14. september 1791, † 23. oktober 1867.
Poglej Germani in Franz Bopp
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Germani in Friderik I. Barbarossa
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Germani in Furlanija
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Germani in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Germani in Gaj Julij Cezar
Gajserik
Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.
Poglej Germani in Gajserik
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Germani in Galci
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Germani in Galien
Galske vojne
Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.
Poglej Germani in Galske vojne
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Poglej Germani in Galski imperij
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Germani in Gaskonja
Gemma Augustea
Gemma Augustea (iz latinščine Avgustova gema) je antična rimska gema, relief, ki je izrezan iz dvoslojnega arabskega oniksa.
Poglej Germani in Gemma Augustea
Genovefa
Genovefa je žensko osebno ime.
Poglej Germani in Genovefa
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Germani in Gepidi
Germania Slavica
Germania Slavica je zgodovinski pojem, ki je v uporabi od 1950 dalje in označuje srednjeveško ozemlje, kjer so bili v kontaktu Germani in Slovani v centralni in vzhodni Evropi.
Poglej Germani in Germania Slavica
Germanik
Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.
Poglej Germani in Germanik
Germanska mitologija
''Nerthus'' (1905) by Emil Doepler depicts Nerthus, an early Germanic goddess whose name developed into ''Njörðr'' among the North Germanic peoples Germanska mitologija je sestavljena iz mitov germanskih ljudstev, vključno z nordijsko, anglosaško in celinsko germansko mitologijo.
Poglej Germani in Germanska mitologija
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Poglej Germani in Germanski jeziki
Gordijan III.
Gordijan III. (latinsko), 32.
Poglej Germani in Gordijan III.
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Germani in Goti
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Germani in Gotska arhitektura
Grad zatočišče
Rekonstruiran slovanski grad zatočišče Raduš (Dolne Lužice) Grad zatočišče (tudi pribežališče, ljudski grad, kmečki grad) se imenuje gradu podobna utrdba, običajno obdana z obzidjem obrambnega sistema, ki ni bila stalno naseljena ampak je lokalnemu prebivalstvu služila kot začasni umik pred vojno nevarnostjo.
Poglej Germani in Grad zatočišče
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Poglej Germani in Granat
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Germani in Grofija Flandrija
Gustav
Gustav je moško osebno ime.
Poglej Germani in Gustav
Habeas corpus
Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.
Poglej Germani in Habeas corpus
Hamaland
Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.
Poglej Germani in Hamaland
Hamavi
Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.
Poglej Germani in Hamavi
Hasdingi
Hasdingi so bili eno od vandalskih ljudstev v rimski dobi.
Poglej Germani in Hasdingi
Hati (germansko pleme)
Hadrijanom (vladal 117–138); domovina Hatov je bila centralna Nemčija Hati (latinsko, grško ali, nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1.
Poglej Germani in Hati (germansko pleme)
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Germani in Heidelberg
Helmut
Helmut je moško osebno ime.
Poglej Germani in Helmut
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Germani in Helveti
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Germani in Henrik VI. Hohenstaufen
Hermunduri
svebskih ljudstev so rdeča, drugih Irminonov pa škrlatna Hermunduri, Hermanduri, Hermunduli, Hermonduri ali Hermonduli so bili germansko pleme, od 1.
Poglej Germani in Hermunduri
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Germani in Heruli
Heruski
Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.
Poglej Germani in Heruski
Hilbudij
HilbudijMartindale, J.R., Jones, A.H.M.; Morris, J. (1992), The Prosopography of the Later Roman Empire, III., AD 527–641, str.
Poglej Germani in Hilbudij
Hildebrandslied (Hildebrandova pesem)
Prva stran rokopisa Hildebrandslied. Hildebrandslied (Hildebrandova pesem) je fragment germanske pesmi iz 9. stoletja.
Poglej Germani in Hildebrandslied (Hildebrandova pesem)
I. legija Minervia
Prva legija Minervia (latinsko – vdana boginji modrosti Minervi) je bila rimska legija, ki jo je ustanovil cesar Domicijan leta 82 za pohod proti germanskim Hatom.
Poglej Germani in I. legija Minervia
Igor
Igor je moško osebno ime.
Poglej Germani in Igor
II. legija Augusta
Druga Avgustova legija (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 43 pr.
Poglej Germani in II. legija Augusta
II. legija Italica
II.
Poglej Germani in II. legija Italica
Inge
Inge je žensko osebno ime.
Poglej Germani in Inge
Ingeborg
Ingeborg je žensko osebno ime.
Poglej Germani in Ingeborg
Ingrid
Ingrid je žensko osebno ime.
Poglej Germani in Ingrid
Irma (osebno ime)
Irma je žensko osebno ime.
Poglej Germani in Irma (osebno ime)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Germani in Italija
Italijanski kralji
Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.
Poglej Germani in Italijanski kralji
Italsko kraljestvo (476–493)
Odoakrovo Italsko kraljestvo je bila neformalna germanska država na Apeninskem polotoku.
Poglej Germani in Italsko kraljestvo (476–493)
Ivo
Ivo je moško osebno ime.
Poglej Germani in Ivo
IX. legija Hispana
IX.
Poglej Germani in IX. legija Hispana
Jantarska pot
Jantarna ceta Jantar Jantarska pot je bila verjetno najstarejša in najkrajša evropska trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem, po kateri se je od pozne bronaste dobe do 5.
Poglej Germani in Jantarska pot
Jastorfska kultura
Germanska kultura, prva arheološka kultura, ki jo je mogoče prištevati Germanom, je tako imenovana jastorfska kultura, sočasna s halštasko-latensko in je naslednica nordiske bronaste kulture.
Poglej Germani in Jastorfska kultura
Junaški ep
Junaški ep je osrednja zvrst evropske srednjeveške književnosti.
Poglej Germani in Junaški ep
Jutungi
Spominski kamen iz Augsburga Jutungi (alemansko Juthungen, grško Iouthungoi, latinsko Iuthungi) so bili germansko pleme, ki je živelo na ozemlju severno od Donave in Altmühla v sedanji nemški zvezni deželi Bavarski.
Poglej Germani in Jutungi
Kaledonci
Ljudstva v severni Britaniji iz Ptolemajeve karte Kaledonci (latinsko, antično grško Καληδώνες) ali Kaledonska plemenska zveza, naziv, s katerim so zgodovinarji imenovali domorodna ljudstva, ki so v železni dobi in rimskem obdobju zasedbe Britanije živela na ozemlju sedanje Škotske.
Poglej Germani in Kaledonci
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Poglej Germani in Kaligula
Kar (rimski cesar)
Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.
Poglej Germani in Kar (rimski cesar)
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Poglej Germani in Karakala
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Germani in Karantanija
Karel
Karel je moško osebno ime.
Poglej Germani in Karel
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Germani in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Germani in Karolingi
Karpi
Dakije (106-271 n. št.); Karpi so bili naseljeni na ozemlju med rekama Siret in Prut v sedanji vzhodni Romuniji Karpi ali Karpijani so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo najkasneje od leta 410 in najmanj do leta 318 naseljeno v vzhodnih delih sedanje Romunije (Moldavija) Etnična pripadnost Karpov ostaja sporna, saj v ohranjenih primarnih pisnih virih ni ustreznih podatkov.
Poglej Germani in Karpi
Katz
Katz ima več pomenov.
Poglej Germani in Katz
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Germani in Kelti
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Germani in Kijevska Rusija
Kimbri
Kimbri, pleme iz severne Evrope, ki je v poznem 2.
Poglej Germani in Kimbri
Kirt
Gospodarju prstanov. Nekateri znaki imajo različne glasovne vrednosti za vilinske in škratje jezike. Kirt (izvirno angleško Cirth; sindarinska izgovorjava:, kar pomeni "rune") je napol umetna pisava, ki temelji na resničnih runskih abecedah in je ena od več pisav, ki jih je angleški pisatelj in jezikoslovec J.R.R.
Poglej Germani in Kirt
Kitab-Verlag
Kitab-Verlag Klagenfurt-Wien je knjižna založba s sedežem v Celovcu.
Poglej Germani in Kitab-Verlag
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Germani in Klavdij II. Gotski
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Germani in Konstancij II.
Kostoboki
Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str.
Poglej Germani in Kostoboki
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Poglej Germani in Kriza tretjega stoletja
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Poglej Germani in Kvadi
Laeti
Laeti so bili polsvobodni germanski kmetje, ki so jih Rimljani od mlajšega cesarskega obdobja naprej naseljevali na svojem državnem ozemlju.
Poglej Germani in Laeti
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Germani in Langobardi
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Germani in Latvijci
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Germani in Lübeck
Lemovi
Rugijcev, ki so živeli v bližini Lemovijcev. Lemovi so bili germansko pleme, ki ga je Tacit poimenoval le enkrat v poznem 1.
Poglej Germani in Lemovi
Liga (merska enota)
Liga je bila enota za merjenje razdalj, ki se je do nedavnega uporabljala v Evropi in Latinski Ameriki.
Poglej Germani in Liga (merska enota)
Lille
Porte de Paris Trgovinska zbornica Lille (flamsko Ryssel, nizozemsko Rijsel) je glavno mesto in občina severne francoske regije Nord -Pas-de-Calais, prefektura departmaja Nord.
Poglej Germani in Lille
Livonci
Livonci ali Livci (livonsko līvlizt) so baltsko-finski prebivalci domorodcev severne Latvije in jugozahodne Estonije. Livonci so zgodovinsko govorili livonski, uralski jezik, tesno povezan z estonskim in finskim. Zadnja oseba, ki se je naučila in govorila livonsko kot materni jezik, Grizelda Kristiņa, je umrla leta 2013, z njo je livonščina izumrla.
Poglej Germani in Livonci
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Germani in Ljubljana
Lombardsko-beneško kraljestvo
Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.
Poglej Germani in Lombardsko-beneško kraljestvo
Lozana
Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).
Poglej Germani in Lozana
Lugi
Lugi, tudi Lugijci, Ligi, Ligijci, Lugioni, Lugijani ali Lugoi, so bili plemenska zveza, ki jo omenjano rimski avtorji od leta 100 pr.
Poglej Germani in Lugi
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Germani in Madžarska
Madžarske rune
Madžarske rune z ustreznicami v sodobni madžarski abecedi Madžarske rune (madžarsko Székely rovásírás ali krajše kar rovás) je starodavna madžarska pisava, ki izvira iz turške runske pisave orhon.
Poglej Germani in Madžarske rune
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Germani in Mainz
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Germani in Maksimijan
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Poglej Germani in Markomani
Markomanske vojne
Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.
Poglej Germani in Markomanske vojne
Melfijske konstitucije
Grad Melfi, kjer so bile redigirane Melfijske konstitucije Melfijske konstitucije ali Liber Augustalis, so bile zakonik Kraljevine Sicilije, ki ga je 1.
Poglej Germani in Melfijske konstitucije
Menapijci
Rekonstrukcija menapijske koče v Destelbergenu Menapijci, antično belgijsko pleme iz severne Galije.
Poglej Germani in Menapijci
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Germani in Metz
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Germani in Mitologija
Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.
Poglej Germani in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Nemška književnost
Pod pojmom nemška književnost oziroma književnost v nemškem jeziku razumemo literarna dela, ki so nastala v nemškem jeziku na nemškogovorečih področjih.
Poglej Germani in Nemška književnost
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Germani in Nemci
Nerina
Nerina je žensko osebno ime.
Poglej Germani in Nerina
Nervijci
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Nervijci, antično germansko pleme in eno najmočnejših belgijskih plemen.
Poglej Germani in Nervijci
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Germani in Nijmegen
Nord - Pas-de-Calais
Nord - Pas-de-Calais je bila do leta 2015 najsevernejša francoska regija ob meji z Belgijo.
Poglej Germani in Nord - Pas-de-Calais
Noriki (ljudstvo)
thumb Noriki (latinsko) so bili plemenska skupnost 13.
Poglej Germani in Noriki (ljudstvo)
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Germani in Normandija
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Germani in Normani
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Germani in Norveška
Norvežani
300px Norvežani so skandinavski (germanski) narod, ki živi na področju Norveške.
Poglej Germani in Norvežani
Oppidum
Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.
Poglej Germani in Oppidum
Oskar (ime)
Oskar je moško osebno ime.
Poglej Germani in Oskar (ime)
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Germani in Ostrogoti
Oton
Oton je moško osebno ime.
Poglej Germani in Oton
Padova (pokrajina)
Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Germani in Padova (pokrajina)
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Poglej Germani in Palermo
Panonski limes
Panonski limes (latinsko Limes Pannonicus, nemško Pannonischer Limes) je tisti del stare rimske utrjene meje, znane kot Donavski limes, ki poteka približno 420 km od rimskega tabora Klosterneuburg v Dunajski kotlini v Avstriji do kastruma v Singidunum (Beograd) v današnji Srbiji.
Poglej Germani in Panonski limes
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Germani in Panslavizem
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Germani in Papeška država
Papež Anastazij II.
Anastazij II. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 445 Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); papež 24. november 496; † 16. november 498 Rim, pokopan Rim (Italija, Vzhodnogotsko kraljestvo).
Poglej Germani in Papež Anastazij II.
Papež Benedikt VI.
Papež Benedikt VI. (Papa Benedictus Sextus), rimski katoliški menih, Rimljan germanskega oziroma nemškega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 8. julij 974 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 972 do smrti 8.
Poglej Germani in Papež Benedikt VI.
Papež Bonifacij II.
Bonifacij II.
Poglej Germani in Papež Bonifacij II.
Papež Sabinijan
Sabinijan, papež, * okrog 530 Blera (Bieda) pri Viterbu, Toskana (zdaj Lacij; Italsko kraljestvo); † 22. februar 606, Rim (Italija, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Germani in Papež Sabinijan
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Germani in Patriarh
Paul
Paul je lahko.
Poglej Germani in Paul
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.
Poglej Germani in Pax Romana
Piteas
Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.
Poglej Germani in Piteas
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Germani in Podklošter
Poljska književnost
Poljska književnost se je začela razvijati v okviru cerkvenega krščanskega pismenstva v latinščini.
Poglej Germani in Poljska književnost
Polzela
Polzela je naselje v istoimenski občini in je s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini pomembno v geografskem smislu.
Poglej Germani in Polzela
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Poglej Germani in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Poglej Germani in Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pomorjanščina
Pomorjanščina (poljsko pomorszczyzna oziroma język pomorski, nemško Pomoranisch oziroma die pomoranische Sprache) je skupina jezikov oziroma narečij, ki so del lehitske veje zahodnoslovanskih jezikov.
Poglej Germani in Pomorjanščina
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Germani in Pomorjansko
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Germani in Praga
Pravica prve noči
Pravica prve noči (latinsko Ius primae noctis, francosko droit de seigneur) je bila domnevna pravica evropskih fevdalcev v srednjem veku, da po poroki svojih podložnikov preživijo prvo noč z nevesto.
Poglej Germani in Pravica prve noči
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Poglej Germani in Prekmurci
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Poglej Germani in Preseljevanje ljudstev
Pretorijska straža
Pretorijska straža (latinsko) so bili posebej izbrani rimski legionarji, ki so bili osebna straža cesarja in pomembnih vojskovodij.
Poglej Germani in Pretorijska straža
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej Germani in Pretorska prefektura
Pretorska prefektura Italija
Pretorska prefektura Italija (latinsko), do leta 356 Pretorska prefektura Italija, Ilirik in Afrika, je bila ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Germani in Pretorska prefektura Italija
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Germani in Principat
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Germani in Publij Kornelij Tacit
Pupien
Mark Klodij Pupien Maksim (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj z Balbinom vladal tri mesece v letu šestih cesarjev 238, * okoli 168, † 29. julij 238.
Poglej Germani in Pupien
Quidditch
sličica Quidditch je čarovniški šport iz serije romanov o Harryju Potterju pisateljice J. K. Rowling.
Poglej Germani in Quidditch
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Germani in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Germani in Rimska Britanija
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Germani in Rimska Dakija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Germani in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Germani in Rimsko cesarstvo
Rok
Rok je moško osebno ime.
Poglej Germani in Rok
Roland
Roland je moško osebno ime.
Poglej Germani in Roland
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Poglej Germani in Rugi
Runa
kamnu iz Röka. Rúna je pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen.
Poglej Germani in Runa
Sabljanje
Atenah (17. avgusta 2004). Sabljanje je družina športov in dejavnosti, ki zajemajo oborožene spopade, ki vključujejo rezanje, vbadanje ali udarjanje s pomočjo hladnega orožja.
Poglej Germani in Sabljanje
Samo (kralj)
Kralj Sámo, domnevno trgovec iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje kralj, vojvoda oziroma knez tako imenovane Samove plemenske zveze, ki se je po letu 630 raztezala najmanj od Polabja do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Germani in Samo (kralj)
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Germani in Samova plemenska zveza
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Germani in Sasi
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Germani in Schleswig-Holstein
Semiti
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''.
Poglej Germani in Semiti
Sen kresne noči
Sen kresne noči je gledališka igra Williama Shakespearea, nastala okrog leta 1595.
Poglej Germani in Sen kresne noči
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Germani in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Germani in Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Germani in Seznam zgodovinskih vsebin
Silingi
Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.
Poglej Germani in Silingi
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Germani in Skiri
Skotščina
Jezik Scots ali skotščina (Lallans ali Scots leid) je germanski jezik, močno soroden angleščini, ki se govori predvsem na Škotskem in Severnem Irskem.
Poglej Germani in Skotščina
Slovanski kongres v Pragi (1848)
Pragi, 12. junija 1848 Slovanski kongres v Pragi (češko: Slovanský sjezd, slovaško: Slovanský zjazd/kongres) je potekal v Pragi med 2.
Poglej Germani in Slovanski kongres v Pragi (1848)
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Germani in Slovenija
Slovenska kultura
Slovenska kultura je kultura Slovencev, južnoslovanske etnične skupine.
Poglej Germani in Slovenska kultura
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Germani in Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska znanstvena fantastika
Znanstvena fantastika v slovenščini je nastajala večinoma na slovenskem kulturnem in govornem področju – v Avstrijskem cesarstvu, Avstro-Ogrski, Jugoslaviji in Sloveniji.
Poglej Germani in Slovenska znanstvena fantastika
Sojenice
Sojenice Sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice) so tri bajeslovna bitja, za katera so stari Slovani verovali, da odločajo o njihovi usodi.
Poglej Germani in Sojenice
Spodnja Germanija
legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.
Poglej Germani in Spodnja Germanija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Germani in Srednji vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Germani in Starorimska civilizacija
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Germani in Svebi
Teodelinda
Teodelinda na freski, avtor Zavattari, stolnica v Monzi Teodelinda (okoli 570 - 628) je bila kraljica Langobardov.
Poglej Germani in Teodelinda
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Germani in Tetrarhija
Thionville
Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Poglej Germani in Thionville
Trenčín
Trenčin (slovaško Trenčín) je mesto na zahodu Slovaške v osrednji dolini reke Váh blizu meje s Češko in približno 120 km od Bratislave.
Poglej Germani in Trenčín
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Germani in Trg
Triariji
Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.
Poglej Germani in Triariji
Twente (regija)
Twente (Tweants dialekt: Tweante) je regija v vzhodni Nizozemski.
Poglej Germani in Twente (regija)
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev označuje umetnine germanskih ljudstev v obdobju preseljevanja (približno od leta 300–900 n. št.). Vključuje umetnost migracij nemških plemen po celini, pa tudi začetek otoške ali irsko-saške umetnosti, anglosaške in keltske fuzije na britanskih otokih.
Poglej Germani in Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Poglej Germani in Utrecht
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Germani in Uzurpator
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Germani in Valentinijan I.
Vandalizem
Uničena telefonska govorilnica v Tokiju, posledica vandalizma Vandalizem je vsako namerno dejanje, ki povzroči skrunjenje in/ali uničenje strukture oz.
Poglej Germani in Vandalizem
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Germani in Vandalsko kraljevstvo
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Germani in Varjagi
Vekoslav
Vekoslav je moško osebno ime.
Poglej Germani in Vekoslav
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Germani in Velika Germanija
Velika ilirska vstaja
Začetek Batonove vstaje leta 6 Batonova zmaga pri Vuki leta 7 Razvoj Batonove vstaje leta 8 Batonov propad leta 9 Velika ilirska vstaja, Panonska vstaja ali Batonova vstaja je bil velik vojaški spopad med zvezo domorodnih plemen Ilirika in Rimljani, ki je trajal od leta 6 do 9.
Poglej Germani in Velika ilirska vstaja
Veliti
Velita Veliti (latinsko, mn. iz latinskega vellus – runo ali kožuh ali velox - hitro) so bili lahko oboroženi pešaki v polibijski vojski Rimske republike.
Poglej Germani in Veliti
Veneti
Veneti je historično ime za več različnih antičnih indoevropskih ljudstev.
Poglej Germani in Veneti
Venetska teorija
Venetska teorija je najbolj razširjena avtohtonistična teorija o izvoru Slovencev.
Poglej Germani in Venetska teorija
Vid (ime)
Vid je moško osebno ime.
Poglej Germani in Vid (ime)
VIII. legija Augusta
VIII.
Poglej Germani in VIII. legija Augusta
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Germani in Vikingi
Vindobona
Karta Vindobone okoli leta 250 Vindobona (iz galskega windo- - bel in bona – podlaga ali dno) je bilo keltsko naselje in kasneje rimski vojaški tabor na prostoru sedanjega Dunaja v Avstriji.
Poglej Germani in Vindobona
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Germani in Vino
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Germani in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Germani in Vizigotsko kraljestvo
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Germani in Vlahi
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Germani in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Germani in Vojvodina Brabant
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Germani in Vrtnica
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine.
Poglej Germani in Vzhodnogermanski jeziki
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej Germani in Wales
Wilhelm Hünermann
Wilhelm Hünermann, nemški duhovnik in pisatelj, * 28. julij 1900, Kempen, Nemčija, † 28. november 1975.
Poglej Germani in Wilhelm Hünermann
XIX. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) Devetnajsta legija (latinsko Legio undevigesima), rimska legija, ki jo je leta 41 ali 40 pr.
Poglej Germani in XIX. legija
XVII. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) XVII.
Poglej Germani in XVII. legija
XVIII. legija
Nagrobnih napis za Gaja Pompeja Prokula, tretjega sina Gaja, vojaškega tribuna XVIII. legije, prefekta inženircev s častnim nazivom sevirja konjeniških enot; Museo Epigrafico, Terme di Diocleziano, Rim Epitaf Marka Celija, centurija XVIII. (XIIX.) legije Osemnajsta legija (latinsko Legio duodevigesima, pisano z XVIII ali XIIX), rimska legija, ustanovljena okoli leta 41 pr.
Poglej Germani in XVIII. legija
XXII. legija Primigenia
XXII.
Poglej Germani in XXII. legija Primigenia
Zahodna Frizija
Naselitveno območje 'zahodnih Frizijcev', kjer je veljal Lex Frisionum (ca. 790) Zahodna Frizija je ime, s katerim zgodovinarji označujejo območje, ki so ga po frankovskem osvajanju Kraljevine Frizije v 8.
Poglej Germani in Zahodna Frizija
Zamenjalna šifra
Zamenjalna šifra je v kriptografiji postopek šifriranja, kjer se neki znak originalnega teksta nadomesti z enim ali več znaki šifriranega teksta.
Poglej Germani in Zamenjalna šifra
Zarubinska kultura
thumb Zarubinska kultura je bila pomembna arheološka kultura, ki je cvetela severno od Črnega morja ob zgornjem Dnjepru in reki Pripjat, segajoč na zahodu do porečja reke Visle.
Poglej Germani in Zarubinska kultura
Zelandija, Nizozemska
za dansko pokrajino/otok glej Zelandija Zelandija (v zelandskem narečju Zeêland) je najbolj zahodna in najmanj naseljena pokrajina Nizozemske.
Poglej Germani in Zelandija, Nizozemska
Zeliščarstvo
Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.
Poglej Germani in Zeliščarstvo
Zgodovina Francije
Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.
Poglej Germani in Zgodovina Francije
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Germani in Zgodovina Italije
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Germani in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Germani in Zgodovina Poljske
Zgodovina Portugalske
Zgodovina Portugalske opisuje zgodovinska dogajanja na območju današnje Portugalske ter tudi v sosednjih delih Iberskega polotoka, neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Germani in Zgodovina Portugalske
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Germani in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Germani in Zgodovina Slovenije
Zutphen
Zutphen je mesto in občina v provinci Gelderland na Nizozemskem.
Poglej Germani in Zutphen
126 Veleda
126 Veleda (mednarodno ime 126 Velleda) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Germani in 126 Veleda
17
17 (XVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Germani in 17
18 pr. n. št.
18 pr.
Poglej Germani in 18 pr. n. št.
21
21 (XXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Germani in 21
23. avgust
23.
Poglej Germani in 23. avgust
30. julij
30.
Poglej Germani in 30. julij
, Burgundija, Buri (germansko pleme), Commentarii de bello Gallico, Davorin Žunkovič, De administrando imperio, Decebal, Družina, Dvigrad, Eburoni, Edui, Eger, Elvis, Ema, Evropa, Evropska Rusija, Fajda, Fasti Triumphales, Ferdinand, Filip Arabec, Flevum, Flins, Francija, Franki, Frankovska, Frankovski jezik, Franz Bopp, Friderik I. Barbarossa, Furlanija, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Gajserik, Galci, Galien, Galske vojne, Galski imperij, Gaskonja, Gemma Augustea, Genovefa, Gepidi, Germania Slavica, Germanik, Germanska mitologija, Germanski jeziki, Gordijan III., Goti, Gotska arhitektura, Grad zatočišče, Granat, Grofija Flandrija, Gustav, Habeas corpus, Hamaland, Hamavi, Hasdingi, Hati (germansko pleme), Heidelberg, Helmut, Helveti, Henrik VI. Hohenstaufen, Hermunduri, Heruli, Heruski, Hilbudij, Hildebrandslied (Hildebrandova pesem), I. legija Minervia, Igor, II. legija Augusta, II. legija Italica, Inge, Ingeborg, Ingrid, Irma (osebno ime), Italija, Italijanski kralji, Italsko kraljestvo (476–493), Ivo, IX. legija Hispana, Jantarska pot, Jastorfska kultura, Junaški ep, Jutungi, Kaledonci, Kaligula, Kar (rimski cesar), Karakala, Karantanija, Karel, Karel Veliki, Karolingi, Karpi, Katz, Kelti, Kijevska Rusija, Kimbri, Kirt, Kitab-Verlag, Klavdij II. Gotski, Konstancij II., Kostoboki, Kriza tretjega stoletja, Kvadi, Laeti, Langobardi, Latvijci, Lübeck, Lemovi, Liga (merska enota), Lille, Livonci, Ljubljana, Lombardsko-beneško kraljestvo, Lozana, Lugi, Madžarska, Madžarske rune, Mainz, Maksimijan, Markomani, Markomanske vojne, Melfijske konstitucije, Menapijci, Metz, Mitologija, Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe, Nemška književnost, Nemci, Nerina, Nervijci, Nijmegen, Nord - Pas-de-Calais, Noriki (ljudstvo), Normandija, Normani, Norveška, Norvežani, Oppidum, Oskar (ime), Ostrogoti, Oton, Padova (pokrajina), Palermo, Panonski limes, Panslavizem, Papeška država, Papež Anastazij II., Papež Benedikt VI., Papež Bonifacij II., Papež Sabinijan, Patriarh, Paul, Pax Romana, Piteas, Podklošter, Poljska književnost, Polzela, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pomorjanščina, Pomorjansko, Praga, Pravica prve noči, Prekmurci, Preseljevanje ljudstev, Pretorijska straža, Pretorska prefektura, Pretorska prefektura Italija, Principat, Publij Kornelij Tacit, Pupien, Quidditch, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Rimska Britanija, Rimska Dakija, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Rok, Roland, Rugi, Runa, Sabljanje, Samo (kralj), Samova plemenska zveza, Sasi, Schleswig-Holstein, Semiti, Sen kresne noči, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih uzurpatorjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Silingi, Skiri, Skotščina, Slovanski kongres v Pragi (1848), Slovenija, Slovenska kultura, Slovenska skupnost v Italiji, Slovenska znanstvena fantastika, Sojenice, Spodnja Germanija, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Svebi, Teodelinda, Tetrarhija, Thionville, Trenčín, Trg, Triariji, Twente (regija), Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev, Utrecht, Uzurpator, Valentinijan I., Vandalizem, Vandalsko kraljevstvo, Varjagi, Vekoslav, Velika Germanija, Velika ilirska vstaja, Veliti, Veneti, Venetska teorija, Vid (ime), VIII. legija Augusta, Vikingi, Vindobona, Vino, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo, Vlahi, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Brabant, Vrtnica, Vzhodnogermanski jeziki, Wales, Wilhelm Hünermann, XIX. legija, XVII. legija, XVIII. legija, XXII. legija Primigenia, Zahodna Frizija, Zamenjalna šifra, Zarubinska kultura, Zelandija, Nizozemska, Zeliščarstvo, Zgodovina Francije, Zgodovina Italije, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Poljske, Zgodovina Portugalske, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Slovenije, Zutphen, 126 Veleda, 17, 18 pr. n. št., 21, 23. avgust, 30. julij.