Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Gepidi

Index Gepidi

Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.

Kazalo

  1. 46 odnosi: Alboin, Ardarik, Audoin, Bitka na Katalunskih poljih, Bitka pri Boliji, Bitka pri Nedavi, Bitka pri Tagini, Bizantinsko cesarstvo, Burgundi, Ernah, Fibula, Frankovsko cesarstvo, Fruška gora, Geti, Goti, Heruli, Ildibad, Justin II., Kinialon, Kneževina Transilvanija, Kutriguri, Langobardi, Mačva, Madžarska, Origo Gentis Langobardorum, Ostrogoti, Pomerelija, Rimska Dakija, Rugi, Seznam ljudstev, Seznam starodavnih ljudstev, Singidunum, Sirmij, Skiri, Sremska Mitrovica, Tervingi, Totila, Transilvanija, Vandalsko kraljevstvo, Vidimir, Vizigoti, Vlaška, Vzhodnogermanski jeziki, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Rimskega cesarstva, 454.

Alboin

Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.

Poglej Gepidi in Alboin

Ardarik

Ardarik (latinsko) je bil kralj Gepidov, germanskega plemena tesno povezanega z Goti.

Poglej Gepidi in Ardarik

Audoin

Audoin, tudi Alduin, Auduin ali Audoin (langobardsko Aldwin ali Hildwin) je bil približno od leta 546 do približno 560 (546-566 ali 547/548–552?The Prosopography of the Later Roman Empire. Zvezek 3a, str. 152f.) dux (vojvoda) ali rex (kralj) Langobardov, * ni znano, † po 560.

Poglej Gepidi in Audoin

Bitka na Katalunskih poljih

Bitka na Katalunskih poljih, znana tudi kot bitka pri Châlonsu, je potekala 20.

Poglej Gepidi in Bitka na Katalunskih poljih

Bitka pri Boliji

Bitka pri Boliji je bila bitka leta 469 med Ostrogoti (Amalski Goti) in koalicijo germanskih plemen v rimski provinci Panoniji.

Poglej Gepidi in Bitka pri Boliji

Bitka pri Nedavi

Bitka pri reki Nedavi (Nedao) v Panoniji je bila bitka med Huni pod poveljstvom Atilovega sina Elaka ter Gepidi in Ostrogoti pod poveljstvom kraljev Ardarika in Teodemirja leta 454, v kateri so Hudi doživeli težak poraz.

Poglej Gepidi in Bitka pri Nedavi

Bitka pri Tagini

Bitka pri Tagini, znana tudi kot bitka pri Busta Gallorum, je bila bitka junija ali julija 552, v kateri je vojska Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom generala Narsa zlomila moč Ostrogotov v Italiji in utrla pot bizantinskemu osvajanju Apeninskega polotoka.

Poglej Gepidi in Bitka pri Tagini

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Gepidi in Bizantinsko cesarstvo

Burgundi

Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.

Poglej Gepidi in Burgundi

Ernah

''Imenik bolgarskih kanov'', Prepis Uvarova iz 15.-16. stoletja Ernah (bolgarsko: Ернах, Ернак ali Хернак, grško: Ήρνάχ), hunski vladar in tretji (najmlajši) sin Atile.

Poglej Gepidi in Ernah

Fibula

Dve različni fibuli Fibula je broška za okras ali varnostna zaponka za pritrjevanje oblačil.

Poglej Gepidi in Fibula

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Gepidi in Frankovsko cesarstvo

Fruška gora

Frúška gôra je vzpetina v Sremu.

Poglej Gepidi in Fruška gora

Geti

Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.

Poglej Gepidi in Geti

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Gepidi in Goti

Heruli

Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.

Poglej Gepidi in Heruli

Ildibad

Ildibad, včasih tudi Hildebad (latinsko, grško, Ildíbados) je bil leta 540–541 kralj italskega Ostrogotskega kraljestva, * ni znano, † 541.

Poglej Gepidi in Ildibad

Justin II.

Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.

Poglej Gepidi in Justin II.

Kinialon

Kinialon ali Hinialon (grško, Hinialón, latinsko) je bil poglavar Kutrigurov.

Poglej Gepidi in Kinialon

Kneževina Transilvanija

Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.

Poglej Gepidi in Kneževina Transilvanija

Kutriguri

Evropa in severna Afrika okoli leta 600 Kutriguri so bili turško nomadsko ljudstvo ki je v 6.

Poglej Gepidi in Kutriguri

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Gepidi in Langobardi

Mačva

Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.

Poglej Gepidi in Mačva

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Gepidi in Madžarska

Origo Gentis Langobardorum

Kodeks ''Origo gentis Langobardorum'' iz Reimsa, zdaj v Berlinu (10. stoletje) Ilustrirani ''Origo gentis Langobardorum'' iz 11. stoletja, zdaj v Salernu Origo Gentis Langobardorum je kratko besedilo iz 7.

Poglej Gepidi in Origo Gentis Langobardorum

Ostrogoti

Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Gepidi in Ostrogoti

Pomerelija

Pomerelija (nemško Pomerellen, Pommerellen, latinsko Pomerellia, Pomerania, poljsko Pomerelia (redko uporabljeno)) znana tudi kot Vzhodno Pomorjansko (poljsko Pomorze Wschodnie) in Nadvislansko Pomorjansko (poljsko Pomorze Nadwiślańskie), pred drugo svetovno vojno tudi kot Poljsko Pomorjansko, je zgodovinska podregija Pomorjanskega na južni obali Baltika.

Poglej Gepidi in Pomerelija

Rimska Dakija

Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.

Poglej Gepidi in Rimska Dakija

Rugi

Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.

Poglej Gepidi in Rugi

Seznam ljudstev

Ločimo med ljudstvi in narodi ter etničnimi skupnostmi (skupinami), narodnostmi in plemeni in celo nacijami.

Poglej Gepidi in Seznam ljudstev

Seznam starodavnih ljudstev

Seznam starodavnih ljudstev.

Poglej Gepidi in Seznam starodavnih ljudstev

Singidunum

Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.

Poglej Gepidi in Singidunum

Sirmij

Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.

Poglej Gepidi in Sirmij

Skiri

Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.

Poglej Gepidi in Skiri

Sremska Mitrovica

Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.

Poglej Gepidi in Sremska Mitrovica

Tervingi

Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.

Poglej Gepidi in Tervingi

Totila

Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.

Poglej Gepidi in Totila

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Poglej Gepidi in Transilvanija

Vandalsko kraljevstvo

website.

Poglej Gepidi in Vandalsko kraljevstvo

Vidimir

Vidimir je bil ostrogotski knez iz dinastije Amal, * 430 (?), † 474 (?) Italija.

Poglej Gepidi in Vidimir

Vizigoti

Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.

Poglej Gepidi in Vizigoti

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Poglej Gepidi in Vlaška

Vzhodnogermanski jeziki

Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine.

Poglej Gepidi in Vzhodnogermanski jeziki

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Poglej Gepidi in Zgodovina Nemčije

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Gepidi in Zgodovina Rimskega cesarstva

454

454 (CDLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Gepidi in 454